PREDAVANJE O CANKARJU

Tudi v društvu Sava (Terazije 3/9) bomo obeležili Cankarjevo leto.

cankar.jpg

PREDAVANJE O CANKARJU

V sredo, 28. novembra 2018 ob 18.30, vabljeni na predavanje prof. dr. Mateje Pezdirc Bartol

s Filozofske fakultete v Ljubljani. Naslov predavanja je »Kadar pišem dramo, je oder pred mojimi očmi.«.Predavateljica bo govorila o univerzalnosti in aktualnosti Cankarjeve dramatike.

 

Prisrčno vabljeni!

STU Ivan Cankar_Mateja2-1.jpg

Dr. Mateja Pezdirc Bartol je izredna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava zgodovino slovenske dramatike in gledališča, sodobno slovensko dramatiko, teorijo drame ter mladinsko književnost. Je avtorica monografijNajdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela (2010) in Navzkrižja svetov: študije o slovenski dramatiki (2016) ter urednica zbornikov Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji (2008), Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (2009) in Slovenska dramatika (2012). Objavila je številne razprave v domačih in tujih znanstvenih revijah in je (so)avtorica učbenikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, gimnazijskih učbenikov za pouk književnosti ter priročnikov za maturo. Njena raziskovalna  težišča so slovenska dramatika in gledališče, teorija drame, primerjalni in medkulturni stiki, vloga sprejemnika v literarni in gledališki komunikaciji, medmedijski pristopi k literaturi. Bila je gostujoča profesorica na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vabljena predavanja pa je imela na številnih tujih univerzah. Piše tudi študije za gledališke liste, spremne besede, večkrat je bila v žiriji za Grumovo nagrado. Od 2006 do 2010 je bila članica Predmetne komisije za slovenščino za nacionalno preverjanje znanja. 

Sv. Martin, zavetnik blagostanja – praznovanje v Društvu Sava

Ob prazniku velikega zaščitnika vina, vinarjev in dobre letine smo se v Društvu Sava na Terazijah zbrali mnogi člani in prijatelji društva.

_DSC4489.JPG

S svojo prisotnostjo sta nas posebej počastila nj. ekselenca, g. Stanislav Hočevar, nadškof beograjski, in Roman Waixler, namestnik veleposlanika R. Slovenije v R. Srbiji.

_DSC4500 1.JPG

Program so nam s svojimi šalami, zgodbami in glasbo srčno napolnili naši nepogrešljivi Ivan Debeljak, Kvartet Sava in Pojoča družba. Pa jim nismo pustili solirati – vsi smo pritegnili k petju, kasneje pa so nas naše dobre žene razvajale z martinovo pojedino, klobasami, kislim zeljem in seveda rujnim vincem.

_DSC4514 1.JPG

 

(Tanja Tomazin)

_DSC4517.JPG

VI DNEVI SLOVENSKE KULTURE V NOVEM SADU

Od 8. do 10. novembra 2018 je DS Kredarica organiziralo VI. Dneve slovenske kulture, tridnevno manifestacijo, na kateri so sodelovala slovenska društva iz Srbije ter SUO J. Špringer iz Kaknja iz BIH in Slovenski dom KPD iz Reke iz Hrvaške. Kot posebni gostje iz Slovenije sta sodelovali KD Korte iz Kort pri Izoli in KD Anbot iz Pirana. 

Na zaključni prireditvi, tretji dan je bil Večer slovenske pesmi, koncert pevskih zborov in sicer MePZ DS Triglav Subotica, MePZ DS Planika Zrenjanin, Pojoča družba DS Sava Beograd, MePZ in MoPS DS Kredarica Novi Sad, ŽePZ KD Korte iz Kort ter nastop folklorne skupine Slovenski dom KPD Bazovica iz Reke in nastop Orkestra ZUO J. Špringer iz Kaknja. 



Članice "Pojoče družbe" so pod vodstvom Angeline Živanović (po priporočilu naše dirigentke Višnje Dimitrijević)s ponosom nastopile na tej veličastni prireditvi, tj. zaključnem koncertu

"Večer slovenske pesmi" v novosadski Sinagogi s pesmima "Kje so tiste stezice" in  "Lepo moje ravno polje". Po nastopu so bile deležne navdušenega aplavza in obilo komplimentov za napredek v zadnjem letu. Uživale so tudi ob nastopu zgoraj omenjenih pevskih zborov in folklorne skupine, ki je izvedla belokranjske in gorenjske narodne plese. 


Po zaključku koncerta je  DS "Kredarica" organiziralo druženje in okusno večerjo v Domu vojske, kjer je tudi donela slovenska pesem. Bila je tudi prilika za prisrčna srečanja med dolgoletnimi znanci, ki jih združuje pesem.

KVIZ ZA OTROKE V NIŠU - GREMO V SLOVENIJO 2018

tradicionalni kolač gospe Marije.jpg

10. novembra 2018 smo se v Niškem kulturnem centru že desetič zapored družili in tekmovali v poznavanju Slovenije ter slovenščine. Letošnja tema kviza so bila oblačila, materiali, moda.

Kviz je pripravil in vodil Darko Hederih, njegov pomočnik je bil Pavle Ravnohrib, oba iz Slovenije. Kot tekmovalci so se ga udeležili člani Društev Slovencev po Srbiji, otroci dop. pouka slovenščine iz Subotice, Novega Sada, Beograda, Smedereva, Kruševca, Niša in gostje iz Banjaluke. Sestavljali so osem ekip. Društvi Slovencev Sava in France Prešeren sta imeli po dve ekipi. V vsaki ekipi sta tekmovala dva učenca.

Po uvodnem nagovoru domačinov, je žreb odločil nasprotne pare. Tekmovanje se je lahko začelo.

... pa začnimo ....jpg

Za beograjsko društvo sta tekmovali kot ekipa B dekleti Jana in Maja.

ekipa B, Beograd.jpg

Kot ekipa A pa Andrej in Dunja, ki sta osvojila tretje mesto. Čestitamo!

Bg, ekipa A, tretje mesto.jpg


Zmagala je ekipa iz Banjaluke. Drugi so bili tekmovalci iz Subotice. Vsi tekmovalci so pokazali zavidljivo znanje slovenščine in veliko borbenost.

mladi tekmovalci, voditelja in učiteljica.jpg



Po končanem tekmovanju je sledila pogostitev in druženje. Zadovoljni z udeležbo in gostoljubjem domačinov so se nekateri udeleženci pred odhodom domov sprehodili še po sončnem Nišu in si ogledali Narodni muzej.

na sprehodu po Nišu.jpg


 

 

Dan reformacije in dan mrtvih v Društvu Sava

fotka.jpg
 

V Sloveniji 31. oktobra praznujemo dan reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, po zaslugi katerega smo Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh - Katekizem. Z njim je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

Dan spomina na mrtve ali dan mrtvih, je slovenski državni in krščanski praznik, ki se praznuje 1. novembra. Ob tem se spominjamo umrlih, običaj pa narekuje, da na grobove sorodnikov in prijateljev odnesemo sveče in rože.

Obeh praznikov smo se v kratkem predavanju učiteljice Tatjane dotaknili tudi v Društvu Sava. Pojasnili smo okoliščine, v katerih je nastala prva slovenska tiskana knjiga in zakaj je za Slovence tako zelo pomembna. Spomnili smo se nam dragih sorodnikov, prijateljev in znancev. Razmišljali o človeški minljivosti in o tem, da je ta povezana z našim pogledom na svet. Strinjali smo se, da je bolečina del življenja, ki si jo je potrebno dovoliti razumeti in preživeti.  

 
IMG_20181101_184715.jpg
 
 
IMG_20181101_184818.jpg
 

ČLANICA NAŠEGA DRUŠTVA JE V SVOJI ŠOLI PREDSTAVILA ANTONIJO JAVORNIK

Beograjska osnovna šola Jovan Sterija Popović je že vrsto let pobratena z osnovno šolo Metlika iz Metlike. Vsako leto šoli ohranjata stike z gostovanji učencev in z udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah ob dnevnih šol.

Letošnjega oktobra je beograjska šola praznovala svoj dan s prireditvjo, na kateri so imele imeniten nastop tudi členice šolskega pevskega zbora iz metliške osnovne šole.

Domačini so pripravili pestro predstavo, posvečeno obletnicam pomembnih zgodovinskih in družbenih dogodkov. Najpomembnejša med njimi je stota obletnica konca prve svetovne vojne.

V dramskem recitalu je 6 učenk prestavilo 6 junakinj srbske vojske, med katerimi je bila tudi Antonija Javornik iz Maribora, prostovoljka, vojakinja in bolničarka.

To srbsko heroino slovenskega rodu je uprizorila članica našega društva Dunja Skupek. Pogledate jo lahko na posnetku iz prireditve.

Dunja, čestitamo ti za lep nastop.

Ljubo Skupek

POČASTITEV SPOMINA MRTVIH SLOVENCEV

V družinah s slovenskim priimkom ali slovenskim poreklom živi danes v Kostolcu okoli 250 ljudi. Slovenci so imeli (in še imajo) vidno vlogo pri nastajanju Kostolca, rudnika in termoelektrarn. Med njimi so rudarji, inženirji, tehnologi, iznajditelji ... Opazen je njihov vpliv na področju znanosti, kulture in politike. Po dokumentih, ki so jih zbrali potomci Slovencev iz Kostolca, ki so danes aktivni člani Društva Slovencev iz Beograda, je razvidno, da so se prvi slovenski prišleki naselili v teh krajih že med 2. svet. vojno. Drugi val Slovencev je prišel in ostal med letom 1974‒1984. Med njimi je največ medicinskih in prosvetnih delavcev.

DSC02055.JPG

V Kostolcu sta po znanem in za mesto zaslužnem Slovencu Karlu (Dragu) Kobalu poimenovani osnovna šola in glavna ulica.

IMG_2142[1].jpeg

Ob prazniku dneva mrtvih so člani Društva Sava iz Kostolca v spomin na Slovence, ki so pokopani v skupnem grobišču v Požarevcu, položili cvetje ter prižgali svečo pred kamnitim obeležjem. S tem so počastili spomin na svoje prednike in proslavili svoje mednarodno poreklo ‒ to je namreč dan, ko se ne le spominjamo preteklosti, pač pa hvaležno pritrdimo sedanjemu trenutku, trenutku živih.

Saša Radić, predsednik Slovencev v Kostolcu

DSC02059.JPG

VABILO NA VOLITVE V NACIONALNE SVETE 2018

Ljubeznivo vas vabimo, da se udeležite Volitev za nacionalne svete narodnih manjšin v Republiki Srbiji.

Volitve za NS slovenske narodne manjšine bodo potekale prihodnjo nedeljo, torej 4.11.2018., od 7.00 do 20.00 h.

Obvestilo o vašem volilnem mestu, kjer lahko glasujete, boste najkasneje 5 dni pred volitvami prejeli na vaš poštni naslov.

Glasuje se za 1 listo, in sicer tako, da zaokrožite številko pred nazivom liste „Словенци заједно – Slovenci skupaj“. Glasuje se hkrati za celotno listo (in ne za posamezne člane), ki jo sestavljajo kandidati iz celotne slovenske manjšinjske skupnosti v Republiki Srbiji.

S seboj nujno prinesite osebno izkaznico ali potni list.

Kino Sava nastavlja sa radom

Dragi prijatelji i članovi društva Sava,

Pozivamo vas na projekciju dokumentarnog filma “Sam svoj - Jože Babič” reditelja i scenariste Slavka Hrena.

Projekcija je zakazana za sredu, 31.10.2018. sa početkom u 18:30 časova.

Sam_svoj_1.jpeg

Jože Babič (1917-1996) je bil gledališki, filmski in televizijski režiser, ustanovitelj gledališč in ob koncu življenja tudi filmski pedagog na AGRFT.
Scenarist in režiser filma Slavko Hren je v letu 2017, ob obeleževanju stoletnice Babičevega rojstva, sledil prireditvam in dogodkom posvečenih življenju in delu portretiranca. Med njimi so bili potujoča razstava Jože Babič - filmski človek Muzejskega oddelka Slovenske kinoteke, retrospektiva celovečernih filmov v Slovenski kinoteki, odkritje spominske plošče v rojstnem kraju – Povžanah, spominske prireditve s projekcijami filmov in priložnostnimi kulturnimi programi od Gorice v Italiji, Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači do gledališč v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in Trstu. V portretu je nanizano tudi arhivsko gradivo, pogovori s portretirancem in njegovimi sodelavci, nekateri posnetki pa bodo prvič prikazani. 
Zaveza spoštljivega poklona ustvarjalnosti in umetniški presežnosti dediščine Jožeta Babiča, po katerem je RTVS poimenovala tudi svojo edino nagrado za vrhunsko režijo, je dalj časa klicala po realizaciji filma o ustvarjalcu in prikazu vsaj delčka vsega, kar so mnogi današnji sledilci poetike Jožeta Babiča že zbrali v čast spomina nanj. Dokumentarni film Sam svoj, ki je nastal v produkciji Dokumentarnega programa TVS, povezuje institucije in sodelavce, Babičevo dediščino, odpira nove poglede na njegovo delo in tudi nekatera dejstva iz njegovega življenja, ki doslej niso bila znana.

PREDSTAVLJANJE SLOVENAČKIH PESNIKINJA

Predstavljamo slovenačke pesnikinje

 

Utorak, 23.oktobar, u 20 h, Srpski PEN centar, Terazije 29/II, Beograd

 

Učestvuju: Petra Kolmančič, Stanka Hrastelj i Bina Štampe Žmavc

 

 

 

Petra Kolmančič (1974) studirala je filozofiju i sociologiju kulture na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Prve tri zbirke pesama objavila je u studentskim danima (»Luknja /Rupa«, 1994, »Šus v glavo / Zviz u glavu« , 1995 i »Slina«, 1999), deset godina nakon izlaska prve zbirke, objavila je zbirku pesama »Uvod u poželenje / Uvod u požudu«, a 2014. godine zbirku pesama »P(l)ast za p(l)astjo / Tr(e)n za tr(e)nom«, za koju je dobila nagradu »Veronika« za najbolju zbirku pesama godine. 2017. godine izdala je zbirku pesama »Tretja oseba dvojine / Treće lice duala«. Radi u Omladinskom kulturnom centru Maribor kao koordinator književnog programa MKC Črka te kao vođa festivala Slovenački dani knjige u Mariboru.

 

Pesnikinja i spisateljica Stanka Hrastelj objavila je do sada dve zbirke pesama »Nizki toni /Niski tonovi« (izdavač GOGA, 2005) i »Gospod, nekaj imamo za vas / Gospodine, imamo nešto za vas« (Študentska založba, 2009) te dva romana: »Igranje« (Mladinska knjiga, 2012) i »Prva dama« (Mladinska knjiga, 2018). Za svoja dela dobila je više nagrada, između ostalih i Plavu pticu za najbolji roman (2012), naziv Viteza poezije (2007), nagradu za najbolji prvenac (2005) i naziv najboljeg mladog pesnika Slovenije (2001). Pored pisanja bavi se organizovanjem i moderiranjem kulturnih događaja, književnim mentorstvom i oblikovanjem keramike.

 

Bina Štampe Žmavc je studirala komparativnu književnost i književnu teoriju na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Piše pesme, prozu i dramske tekstove. Najznačajniji je njen opus za decu i omladinu, sa kojim je postala klasik slovenačke omladinske literature. Poeziju za odrasle objavljivala je u slovenačkim književnim časopisima i u zbirkama pesama: »Pesek v pesmi / Pesak u pesmi« (1999), »Poševno sonce / Nagnuto sunce« (2001), »Opoldnevi / Podnevi« (2005), »Sinjebradec / Riđobradi« (2007), »Pesmi za Liro /Pesme za Liru« (2015) i »Vse-stvar-je / Sve-stvar-je« (2017). Dobila je nekoliko književnih nagrada, zadnju avgusta 2018. godine, prestižni »zlatnik poezije« za ostvareni pesnički opus. Živi i stvara u Celju.

 

 

U saradnji sa Srpskim PEN centrom i Ambasadom Republike Slovenije u Beogradu

 

Proglašena izborna lista "Словенци заједно – Slovenci skupaj"

Izborna lista “Словенци заједно – Slovenci skupaj” za Nacionalni savet slovenačke nacionalne manjine proglašena je juče, 17.10.2018.

Izbori za Nacionalne savete nacionalnih manjina se održavaju 4.11. tekuće godine i pravo glasa imaju svi građani koji su upisani u poseban birački spisak.

Izbornu listu možete preuzeti na sledećem linku:

http://www.rik.parlament.gov.rs/latinica/izbori-za-nsnm-neposredni-2018-proglasene-liste.php

Rešenje o Proglašenju izborne liste Словенци заједно-Slovenci skupaj.jpg

NASTOP POJOCE DRUZBE SAVA U SUBOTICI 2018

 

Oktobra meseca je to leto Pojoča družba Sava sla v Suboticu. Radovale smo se našimi gostoljubnimi domačinima in srečanju z drugimi zbori ki so prišli iz Slovenije in tudi dobro poznanimi prijatelji iz Novega Sada in Zrenjanina.

Vsak krat kadar nastopimo v Subotici, imamo priložnost da pojemo v enoj najlepših hiš v Srbiji. To je Mestna hiša v Subotici. To je tretja po vrsti mestna hiša. Grajena je od 1908 leta in so interijer končali 1912. leta. Gradili so je in okrasili vrhunski mojstri tistih časi, v stilu madjarske secesije. Zelo je lepo pisana s številnimi stiliziranimi tulipani. Zelo je visoka, 76m in se nahaja v centru mesta.

Nastupale smo z: štiri belokranjske pesmi in pesmom Dekle na vrtu, skupaj z dirigentkom Višnjom Dimitrijevič. Sprejele smo veliki aplavz pač nam je bilo zelo všeč.

Domačini so nas potem pogostili in smo vsi skupaj radi pojali slovenske pesmi.

Ostali so lepi spomini in stiki s Subotičanimi in znane melodije iz naše Slovenije.

Sonja Dinić Medurić 

ZAHVALNICA NA PODRŠCI

Spoštovani člani in prijatelji Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, v svojem imenu in v imenu kandidatov za člane Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji se Vam zahvaljujem za podporo naši listi, ki ste jo s svojimi podpisi izkazali 11. oktobra 2018.

Prav tako upamo, da nas boste podprli tudi 4. novembra, ko bodo potekale volitve za nove nacionalne svete.

S prisrčnimi pozdravi,

Saša Verbič

/

Poštovani članovi i prijatelji Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava, zahvaljujem Vam se, u svoje ime i u ime kandidata za članove Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji, na podršci našoj listi, koju ste dali svojim potpisima 11. oktobra 2018.

Takođe, nadam se da će se ta podrška ponoviti 4. novembra, kada ćemo imati izbore za nove nacionalne savete.

Srdačno,

Saša Verbič