TRINAJSTA MAVRICA V SUBOTICI

Že trinajstič zapored so v Društvu Slovencev Triglav iz Subotice pripravili in vabili na kulturno prireditev za otroke z naslovom MAVRICA.

Prireditve so se udeležili tudi otroci, ki obiskujejo dop. pouk slovenskega jezika in nekateri starši iz Društva Slovencev Sava. V soboto, 13. 10. se jih je skupaj z učiteljico Tatjano v Subotico odpravilo kar 19. Obetal se je lep sončen dan.

 V velikem pričakovanju in manjšem vznemirjenju nastopajočih smo še pravočasno prispeli na kraj dogodka, v objek Ergele na Kelebiji (blizu Madžarske meje), kjer so nas prejeli prijazni gostitelji.

Nastopali so otroci, učenci pouka slovenščine iz različnih društev Slovencev po Srbiji. Nastopajoča dekleta iz našega Društva: Jelena, Jana in Maja so prejela priznanja in čokolado. Po prijetnem in zelo raznolikem kulturnem programu je sledilo družabno druženje ob kosilu in po njem. Otroci so se lahko preizkusili v jahanju, se popeljali s kočijo ali raziskovali v jesensko naravo ovito okolico.

Na poti ob vrnitvi v Beograd smo se ustavili še v subotiškem Živalskem vrtu Palič. 

Polni doživetij, vtisov in hvaležnosti organizatorjem smo se vrnili domov. Vsi prisotni smo se strinjali, da je bila to ena najlepših poti in druženj z rojaki. Zahvaljujemo se Društvu Sava, da nam je omogočilo brezplačen prevoz. Največja zahvala in pohvala pa je v našem imenu namenjena pripravljalcem srečanja Mavrica, Društvu Slovencev Triglav.

Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019→

Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019

oktober 12, 2018

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu.

Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih državah in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo.

Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019: finančna podpora Slovencem po svetu je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo

Več na: http://www.uszs.gov.si/si/o_organu/javne_objave/#c3412

Javni razpis je objavljen v Uradnem listu RS z dne, 12.10. 2018.

VOLITVE 2018 - SESTAVA VOLILNE LISTE СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ

Dragi člani,

predstavljamo vam listo kandidatov za člane Nacionalnega sveta, katere predlaga Društvo Sava. Volitve za Nacionalni svet bodo 4. novembra, volilno pravici pa imajo vsi, ki so vpisani v Poseben volilni seznam slovenske narodne manjšine.
Lista je sestavljena po abecednem redu.

---

SAŠA VERBIČ, nosilec liste

Rođen 6. marta 1948 u Beogradu. Studirao na Fakultetu za hemijsku tehnologiju i prirodne nauke Univerziteta u Ljubljani. Diplomirao 1972. i do 1974. godine radio u privredi. Od 1974. do 1992. godine radio u državnoj administraciji SFRJ kao specijalni savetnik u Saveznom ministarstvu za unutrašnje poslove. Zatim od 1992. do 2003. godine ponovo radi u privredi. Od 2003. do 2013. je potpuno posvećen radu u sportu.

 Aktuelni je predsednik Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava.

Aktuelni je predsednik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Srbji.

Rodil se je 6. marca 1948 v Beogradu. Študiral je na Fakulteti za splošno kemijsko tehnologijo in naravoslovje Univerze v Ljubljani. Diplomiral je l. 1972 in je do leta 1974 delal v gospodarstvu. Med letoma 1974 in 1992 je bil zaposlen v državni administraciji SFRJ kot specialni svetovalec v Zveznem ministrstvu za notranje zadeve. Zatem je od leta 1992 do leta 2003 ponovno opravljal službo v gospodarstvu. Od l. 2003 do 2013 se je popolnoma posvetil delovanju v športu.

Je aktualni predsednik Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava.

Je aktualni predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji.

---

ANICA SABO

Anica Sabo je rođena u Beogradu 1954. godine. Nakon završene srednje muzičke škole „Josip Slavenski“ (teoretski odsek i fagot) 1974. godine, studirala je paralelno na dva odseka – za kompoziciju (klase S. Rajičića i S. Hofmana) i za duvačke instrumente (fagot, klasa I. Turšiča). Diplomirala je i magistrirala na odseku za kompoziciju (1986) u klasi Srđana Hofmana. Doktorirala je iz oblasti Teorije umetnosti i medija na Univerzitetu umetnosti u Beogradu. Bavi se kompozitorskim i teorijskim radom.

U nastavničko zvanje je bila izabrana 1992. godine. Od 2011. godine svoj pedagoški angažman posebno artikuliše kroz rad na predmetu Metodika teorijske nastave na master akademskim studijama. Pored rada na FMU po pozivu je bila angažovana na Akademiji umetnosti u Novom Sadu, Filološko-umetničkom fakultetu u Kragujevcu, Muzičkoj akademiji na Cetinju i Akademiji lepih umetnosti u Beogradu. Angažovana je kao predavač na seminarima za usavršavanje nastavnika.

Anica Sabo je bila rojena leta 1954 v Beogradu. Po končani srednji glasbeni šoli Josip Slavenski (teorijski oddelek in fagor) leta 1974 je študirala paralelno na dveh oddelkih – za kompozicijo (učenka S. Rajčića in S. Hofmana) in za pihalne inštrumente (fagot, učenka I. Turšiča).

Diplomirala in magistrirala je na oddelku za kompozicijo (1986) v skupini Srđana Hofmana. Doktorirala je s podočja teorije umetnosti in medijev na Univerzi umetnosti v Beogradu. Ukvarja se s kompozitorskim in teorijskim delom.

Profesorskemu poklicu se posveča od leta 1992. Od leta 2011 svoj pedagoški angažma še posebej artikulira prek predmeta Metodika teoretičnega poučevanja na magistrskem akademskem študiju. Poleg dela na FMU je bila na povabilo angažirana na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, Fiološko-umetniški fakulteti v Kragujevcu, na Glasbeni akademiji na Cetinju in na Akademiji lepih umetnosti v Beogradu. Deluje kot predavateljica na semirajih za izpopolnjevanje učiteljev.

---

AURENA DINIĆ

Aurena je diplomirana ekonomistkinja i Master marketinga i odnosa sa javnošću. Poseduje radno iskustvo u neprofitnom i profitnom sektoru. Svoju karijeru je razvijala u pravcu marketinga a potom i ljudskih resursa. Da bi dopunila svoje znanje u oblasti upravljanja ljudskim resursima u procesu je sticanja zvanja Transackione analitičarke - savetnice u jednom od pravaca psihoterapije. Kako u privatnom životu tako je i u profesionalnom okrenuta poboljšanju procesa, modernizaciji i inovacijama, tako je i trenutno na poziciji da vodi inovacije u internacionalnoj kompaniji Delhaize Serbia. Aktivna je članica Društva Slovenaca "Sava", pogotovo je angažovana u kreiranju strategije Društva, kao i u projektima i međunarodnim događajima za mlade Slovence. U slobodno vreme volontira za neprofitne ogranizacije, čita, pliva i planinari.

Aurena Dinić je diplomirana ekonomistka in magistra marketinga in odnosov z javnostjo. Ima delovne izkušnje iz neprofitnega in profitnega sektorja. Svojo kariero je razvijala v smeri marketinga in zatem tudi človeških resorsov. Da bi izpopolnila svoje znanje s področja upravljanja s človeškimi viri, je vključena v proces pridobitve naziva Transakcijska analitičarka – svetovalka v eni od psihoterapevtskih smeri. Kot v zasebnem življenju, tako je tudi kot profesionalke usmerjena k izboljšanju procesov, modernizaciji in inovacijam. Trenutno deluje kot vodja inovacij v mednarodnem podjetju Delhaize Srbija. Je aktivna članica Društva Slovencev Sava, kjer je posebej angažirana v oblikovanju strategije društva in pri projektih ter mednarodnih dogodkih za mlade Slovence. V prostem času je prostovoljka v neprofitnih organizacijah, rada bere, plava in planinari.

---

BILJANA MILENKOVIĆ-VUKOVIĆ

Etnolog i dipl. bibliotekar savetnik. Rođena u Beogradu (1961) gde je završila osnovnu i srednju školu. Diplomirala na Odeljenju za etnologiju i antropologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu. Zaposlena u Etnografskom institutu SANU na poslovima iz bibliotečko-informacione delatnosti (1998 i dalje). Sekretarka Sekcije bibliotekara i knjižničara Zajednice instituta Srbije i članica u Matičnoj komisiji za dodelu zvanja u visokoškolskim bibliotekama Univerzitetske biblioteke „Svetozar Marković“. Članica Etnološkog društvu Srbije u kome je izabrana u Sud časti (2011-2015).

U Društvu Slovenaca u Beogradu – Društvu Sava članica predsedništva (2010-2015) i Odbora za kulturu (2014-2018). Članica Saveta i Uredništva Biltena Društva Slovenaca „Sava“ u Beogradu (2007-2010), urednica (2010-2011), a glavna i odgovorna urednica (2011-2014). Glavna i odgovorna urednica časopisa Slovenika : časopisa za kulturu, nauku i obrazovanje u izdanju Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine (2015 i dalje).

Etnologinja in dipl. bibliotekarka svetovalka. Rojena v Beogradu (1961), kjer je končala osnovno in srednjo šolo. Diplomirala na Oddelku za etnologijo in antropologijo Filozofske fakultete v Beogradu. Zaposlena v Etnografskom inštitutu SANU na nalogah iz knjižnično-informacijske dejavnosti (od 1998). Sekretarka Sekcije bibliotekarjev in knjižničarjev Skupnosti inštitutov Srbije in članica v Matični komisiji za podelitev nazivov v visokošolskih knjižnicah Univerzitetne knjižnice „Svetozar Marković“. Članica Etnološkega društva Srbije, v katerem je izvoljena v Častno sodišče (2011-2015).

V Društvu Slovencev v Beogradu – Društvu Sava članica predsedstva (2010-2015) in Odbora za kulturo (2014-2018). Članica Sveta in Uredništva Biltena Društva Slovencev „Sava“ v Beogradu (2007-2010), urednica (2010-2011), ter glavna in odgovorna urednica (2011-2014). Glavna in odgovorna urednica časopisa Slovenika : časopisa za kulturo, znaost in izobraževanje Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine (od 2015).

---

DINO DOLNIČAR

Dino Dolničar je rođen u Beogradu 1980. godine, gde je odrastao, živi i radi. Diplomirao na Fakultetu dramskih umetnosti u Beogradu 2010. godine, na Katedri za snimanje i dizajn zvuka.

Od 2002 do 2013. godine je radio kao snimatelj i dizajner zvuka na Radio televiziji Srbije.

Paralelno sa angažovanjem na RTS, radi na Fakultetu dramskih umetnosti od 2008. godine kao student-demonstrator i demonstrator, 2013. godine izabran je u zvanje asistenta, dok je 2016. godine izabran je u zvanje docenta.

Trenutno je doktorand na Doktorskim umetničkim studijama u dramskim i audiovizuelnim umetnostima pri Fakultetu dramskih umetnosti u Beogradu.

Član je Saveta Fakulteta dramskih umetnosti na poziciji zamenika predsednika.  Delegat je skupštine i član je Odbora za kulturu društva Slovenaca „SAVA“ u Beogradu. Član je organizacionog odbora festivala "Dani slovenačkog filma".

Dino Dolničar se je rodil v Beogradu leta 1980, kjer je odraščal in kjer živi in dela tudi danes. Diplomiral je leta 2010 na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, na Oddelku za snemanje in dizajn zvoka.

Od 2002. do 2013. leta je delal kot snemalec in dizajner zvoka na Radio-televiziji Srbije.

Paralelno z angažiranjem na RTS od leta 2008 dela na Fakulteti dramskih umetnosti kot študent-demonstrator in demonstrator, leta 2013 je pridobil naziv asistenta, leta 2016 pa je postal docent.

Trenutno je doktorand na Doktorskem umetniškem študiju dramskih in avdiovizualnih umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu.

Je član Sveta Fakultete dramskih umetnosti, s funkcijo namestnika predsednika. Je delegat Skupščine in član Odbora za kulturo Društva Slovencev Sava v Beogradu. Je član organizacijskega odbora festivala Dnevi slovenskega filma.

---

DRAGOMIR ZUPANC

Rođen 1946. godine u Ljubljani. Osnovnu školu i gimnaziju je završio u Beogradu. Studirao je filmsku režiju i 1971 godine diplomirao u klasi profesora Aleksandra Petrovića.

Od 1972 godine član je UFUS-a gde je jedno vreme vodio Stručnu tribinu.

Od 1974. do 1977. godine je bio urednik filmskog programa SKC-a, od 1985. do 1990. godine bio je urednik zabavnog programa RTV Crne Gore. Od 1996. godine je glavni reditelj na RTS-u.

Član je Akademije filmske umetnosti i nauke.

Živi i radi u Beogradu.

Rojen je leta 1946 v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je dokončal v Beogradu. Študiral je filmsko režijo in leta 1971 diplomiral v razredu profesorja Aleksandra Petrovića.

Od leta 1972 je član UFUS-a, kjer je bil tudi vodja strokovne tribune.

Od leta 1974 do leta 1977 je bil urednik filmskega programa v SKC, od leta 1985 do leta 1990 pa je bil odgovorni urednik zabavnega programa RTV Črne Gore. Od leta 1996 je glavni režiser na RTS-u.

Je član Akademije filmske umetnosti in znanosti.

Živi in dela v Beogradu.

---

ĐORĐE VESELINOV

Rođen 5. jula 1967 u Slovenj Gradcu u Sloveniji, po majci Slovenac. Do svoje pete godine živeo je u Sloveniji, u Novi Sad došao sa roditeljima 1972. godine gde se i školovao i ostvario porodicu. Živi u Novom Sadu sa suprugom i troje dece.

Đorđe Veselinov je po zanimanju elektroinženjer, smer automatika i računarstvo. Osnivač je jedne od prvih firmi u oblasti informatike u Novom Sadu i Srbiji »Bit computers«, preko koje stiče bogato iskustvo u organizovanju i vođenju firme i realizovanju raznih događaja. Pored prodaje i servisa računara u sklopu firme organizuje centar za informatičku obuku i edukaciju. Iza sebe ima više od 20 godina uspešnog poslovanja i prisustva na sajmovima i manifestacijama u oblasti računarstva.

Od 2014.g. za potrebe Društva Slovenaca Kredarica obavlja dužnost sekretara Društva i poslove odgovornog lica, zadatke stručnog organizatora u kulturi i rukovodioca projekata na manifestacijama, kulturnim priredbama, stručnim ekskurzijama i gostovanjima. Đorđe Veselinov je aktivan učesnik u planiranju i realizaciji svih kulturnih događaja i u drugim oblastima delovanja Društva i kao dugogodišnji član Upravnog odbora u dva mandata i sekretar Društva u prvom mandatu i član Uredničkog odbora Biltena Kredarica doprinosi stalnom napretku Društva, pokreće i realizuje niz uspešnih projekata i zahvaljujući njegovom angažovanju podiže saradnju sa svim relevantnim institucijama koje su zadužene za negovanje i razvoj slovenačkog identiteta pripadnika slovenačke manjine i Društava Slovenaca u Srbiji na veoma visok nivo.

Đorđe Veselinov se u slobodno vreme bavi visokogorskim planinarenjem i alpinizmom. Od 2017.g. dobija status sportiste nacionalnog ranga na osnovu ispenjanih vrhova u proteklom periodu.

Rojen 5. julija 1967 v Slovenj Gradcu v Sloveniji, po materi Slovenec. V Sloveniji je živel do svojega petega leta, v Novi Sad pa prišel s starši leta 1972, kjer se je tudi izšolal in si ustvaril družino. Živi v Novem Sadu z ženo in tremi otroki.

Đorđe Veselinov je po poklicu elektroinženir, smer avtomatika in računalništvo. Ustanovitelj je ene od prvih firm na področju informatike v Novem Sadu in Srbiji »Bit computers«, preko katere si je pridobil bogate izkušnje v organizaciji in vodenju firme in realizaciji raznih dogajanj. Poleg prodaje in servisa računalnikov v sklopu firme organizira center za informacijsko usposabljanje in edukacijo. Za sabo ima več kot 20 let uspešnega poslovanja in prisotnosti na sejmih in manifestacijah na področju računalništva.

Od leta 2014 za potrebe Društva Slovencev Kredarica opravlja dolžnost sekretarja Društva in naloge odgovorne osebe, naloge strokovnega organizatorja v kulturi in vodje projektov na manifestacijah, kulturnih prireditvah, strokovnih ekskurzijah in gostovanjih. Đorđe Veselinov je aktiven pri načrtovanju in realizaciji vseh kulturnih dogajanj na različnih področjih delovanja Društva ter kot dolgoletni član Upravnega odbora v dveh mandatih, sekretar Društva v prvem mandatu ter član Uredniškega odbora Biltena Kredarica prispeva k stalnemu napredku Društva, sproža in realizira vrsto uspešnih projektov in zahvaljujoč njegovemu angažiranju dviga sodelovanje z vsemi ustreznimi inštitucijami, ki so zadolžene za negovanje in razvoj slovenske identitete pripadnikov slovenske manjšine in Društev Slovencev v Srbiji na zelo visoko raven.

Đorđe Veselinov se v prostem času ukvarja z visokogorskim planinarjenjem in alpinizmom. Od leta 2017 ima status športnika nacionalnega ranga na podlagi osvojenih vrhov v minulem obdobju.

---

ELZA AJDUKOVIĆ

Elza Ajduković,rođena Ullen, je rođena u Murskoj Soboti 1961. godine i po nacionalnosti i državljanstvu je Slovenka. Osnovnu i srednju školu je završila u Murskoj Soboti, profesionalno se bavi dizajnom enterijera, prevođenjem sa slovenačkog jezika na srpski i obratno, povremeno pomaže u učenju slovenačkog jezika za potrebe zapošljavanja, razmene studenata ili boravka u Sloveniji.

Živi u Novom Sadu gde se preselila iz Slovenije zbog braka, ima dva odrasla deteta, svi su upisani u Poseban birački spisak slovenačke nacionalne manjine od 2009.

Aktivna je članica Društva Slovenaca Kredarica u Novom Sadu, predsednica Upravnog odbora i članica uredništva Biltena društva. Povodom desete godišnjice društva primila je srebrnu, a prilikom petnaeste godišnjice društva dobila je zlatnu medalju za doprinos radu DS Kredarica.

Od 2012. godine članica je Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji.

Elza Ajduković, rojena Ullen v Murski Soboti 8.5.1961, Republika Slovenija, po narodnosti in državljanstvu Slovenka. Osnovno šolo in Splošno gimnazijo končala v Murski Soboti, poklicno se ukvarja z oblikovanjem interiera, s prevajajanjem iz slovenskega v srbski jezik in obratno, občasno pomaga pri učenju slovenskega jezika za potrebe zaposlovanja, študentske izmenjave ali bivanja v Sloveniji.

Živi v Novem Sadu od 1986, kamor se je preselila iz Slovenije zaradi poroke, ima dva odrasla otroka, vsi so vpisani v posebni volilni imenik slovenske nacionalne manjšine od 2009.

Je aktivna članica Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu in predsednica Upravnega odbora ter članica uredniškega odbora Biltena društva. Ob 10. obletnici društva je prejela srebrno, ob 15. obletnici pa zlato kolajno za delovanje v DS Kredarica.

Od 2012. leta je članica Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine v Republiki Srbiji.

---

IVICA GRUDEN

Rođen 1955.god. u Grdelici.

Osnovnu školu i gimnaziju završio u Grdelici ,a Pravni fakultet u

Nišu gde živi i radi. Otac udate cerke . Zajedno sa ženom vodi krojacku radnju za šivenje dečje garderobe.

Rojen leta 1955 v Grdelici.

Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Grdelici, Pravno fakulteto pa v

Nišu, kjer živi in dela. Je oče poročene hčerke. Skupaj s soprogo vodi šiviljsko delavnico za otroška oblačila.

---

JADRANKA BUGARINOV

Rođena 09.04.1962. u Vršcu. Završila srednju ekonomsku školu i radi kao referent računovodstva u Osnovnom sudu u Vršcu. Članica je Društva Slovenaca "Kula" iz Vršca od 2008. godine, a od juna 2017. godine i predsednica istog Društva.

Rojena 9.4.1962 v Vršcu. Končala Srednjo ekonomsko šolo, danes deluje kot referentka računovodstva pri Osnovnem sodišču v Vršcu. Od leta 2008 je članica Društva Slovencev Kula iz Vršca, kjer od junija 2017. opravlja tudi vlogo predsednice.

---

JOSIP VEBER

Rođen u Pančevu 28. aprila 1968. godine. Završio je Srednju ekonomsku školu u Pančevu i Srednju saobraćajnu školu u Beogradu. Nakon toga studirao je Višu hotelijersku školu u Beogradu gde je diplomirao 1997. godine, nakon čega upisuje Prirodno-matematički fakultet u Novom Sadu. Studije završava 2000. godine sa najvišom ocenom na diplomskom ispitu i upisuje postdiplomske studije. Od 2000. do 2002. godine radio je u Željeznicama Crne Gore kao šef službe za odnose sa javnošću. Nakon toga bavio se organizacijom kulturnih programa, koncerata, pozorišnih predstava i raznih izložbi na prostorima bivše SFR Jugoslavije. Od 2008. godine dobija zaposlenje u „Železnicama Srbije“ gde radi kao novinar u Medija centru. Osnivač je i prvi predsednik Udruženja Slovenaca Južnog Banata „Logarska Dolina“ u Pančevu, a od 2014. godine član je Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine i predsednik Odbora za informisanje.

I dalje je aktivan u organizaciji raznih kulturnih programa, a kao član nekoliko kulturno umetničkih društava uspešno nastupa kao violinista. Bavi se i izdavaštvom, a do sada je objavio tri knjige iz istorijata železnice kao i monografiju „Slovenci u Južnom Banatu“, prvoj knjizi o Slovencima sa ovih prostora. Oženjen je sa Kristinom Veber.

Rojen v Pančevu, 28. aprila 1968. leta. Končal je Srednjo ekonomsko šolo v Pančevu in Srednjo prometno šolo v Beogradu. Zatem je študiral na Višji hotelirski šoli v Beogradu, kjer je leta 1997 tudi diplomiral, nakar se je vpisal na Naravoslovno-matematično fakulteto v Novem Sadu. Študij je z najvišjo oceno zaključil leta 2000 in se takoj vpisal v podiplomski program. Od leta 2000 do 2002 je delal pri Železnicah Črne Gore, kot šef službe za odnose z javnostjo. Zatem se je ukvarjal z organizacijo kulturnih programov, koncertov, gledaliških predstav in raznih razstav na prostoru bivše SFR Jugoslavije. Leta 2008 se je zaposlil pri Železnicah Srbije, kjer dela kot novinar v Media centru. Je ustanovitelj in prvi predsednik Društva Slovencev Južnega Banata Logarska dolina v Pančevu, od 2014. pa tudi član Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in predsednik Odbora za informiranje. Še naprej deluje kot organizator raznih kulturnih programov in kot član več kulturnih umetniških društev uspešno nastopa kot violinist. Ukvarja se z založništvom, do sedaj je objavil tri knjige o zgodovini železnice in monografijo Slovenci v Južnem Banatu, prvo knjigo o Slovencih na tem področju. Poročen je s Kristino Weber.

---

MAJA ĐUKANOVIĆ

Rođena 27. maja 1962. u Ljubljani, u Beogradu završila osnovnu i srednju školu, gde je i diplomirala, magistrirala i doktorirala na Filološkom fakultetu, na kojem od 1989. predaje slovenački jezik, sada u zvanju redovnog profesora. Na Filološkom fakultetu u Beogradu je uvela studije slovenačkog jezika kao paralelne studije na Katedri za Opštu lingvistiku. Članica Društva Sava u Beogradu od njegovog osnivanja 2001. godine, gde je do 2007. predavala slovenački jezik. Izabrana u Nacionalni savet slovenačke nacionalne manjine u prvom i drugom sazivu. Predsednica Odbora za obrazovanje, autor i koautor kulturnih projekata, u kojima aktivno učestvuju pre svega mladi. Pored brojnih naučnih članaka autor je ili koautor Gramatike slovenačkog jezika, Srpsko-slovenačkog i slovenačko-srpskog rečnika, udžbenika za najviši nivo učenja slovenačkog jezika i stručnih studija.

Rojena 27. maja 1962 v Ljubljani, je v Beogradu končala osnovno in srednjo šolo, ter diplomirala, magistrirala in doktorirala na Filološki fakulteti v Beograd, kjer od l. 1989 poučuje slovenski jezik, sedaj v nazivu redne profesorice. Na Filološki fakulteti v Beogradu je uvedla slovenščino kot vzporedno študijsko smer na Oddelku za splošno jezikoslovje. Članica Društva Sava v Beogradu je od njegove ustanovitve leta 2001, kjer je do 2007. poučevala slovenski jezik. Izvoljena je v Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v prvem in drugem sklicu. Je predsednica Odbora za izobraževanje, avtorica in soavtorica kulturnih projektov, v katerih aktivno sodelujejo predvsem mladi. Poleg številnih znanstvenih člankov je avtorica ali soavtorica Slovenske slovnice, Srbsko-slovenskega in slovensko-srbskega slovarja, učbenika za najvišjo raven učenja slovenskega jezika in strokovnih študij.

---

MARIJA VAUDA PILIPOVIĆ

Marija Vauda Pilipović, rođena 1961. u Beogradu.

 Završila Fakultet primenjene umetnosti u Beogradu 1986, katedra vajarstva. Član Ulus-a. Ima status samostalnog umetnika.

Profesionalno se bavi vizuelnom umetnošću. Izlagala na brojnim samostalnim i grupnim izložbama u zemlji inostranstvu. Radovi joj se nalaze u zbirci Muzeja savremene umetnosti u Beogradu i privatnim kolekcijama. Bavi se raznovrsnim aspektima vizuelne umetnosti (slika, skulptura, video, fotografija, crtež, hepening, performans, digitalna slika), pisanjem o fenomenima u okviru umetnosti, pedagoškim radom, primenjenom umetnošću.

Marija Vauda Pilipović, rojena leta 1961 v Beogradu.

Doštudirala je leta 1986 na Fakulteti uporabnih umetnosti v Beogradu, in sicer na oddelku za kiparstvo. Je članica Ulus-a in ima status samostojne umetnice.

Profesionalno se ukvarja z vizualno umetnostjo. Razstavljala je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v domači in tudjih deželah. Njena dela se nahajajo v zbirki Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu in v zasebnih zbirkah. Ukvarja se z raznovrstnimi spektakli vizualne umetnosti (slika, skulptura, video, fotografija, risba, happening, performans, digitalna slika), pisanjem o fenomenih v okviru umetnosti, s pedagoškim delom in uporabno umetnostjo.

---

MILENA SPREMO

Milena Spremo je rođena 29.01.1978 u Ljubljani. Nakon završene gimnazije u Kamniku upisala je Filozofski fakultet Univerziteta u Ljubljani gde je 2002. godine diplomirala i time stekla stručno zvanje univerzitetsko diplomirani filozof i profesor geografije. Postdiplomske studije nastavila je na filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani, te na Odseku za filozofiju 2007. godine stekla naučni naziv magistra nauke sa područja metafizike i ontologije. Na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani je 2016. godine uspešno odbranila doktorsku disertaciju i time stekla naziv doktora nauka sa područja filozofije.

Milena Spremo se je rodila 29.januarja 1978 v Ljubljani. Po končani gimnaziji v Kamniku se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala in pridobila strokovni naslov diplomirana filozofinja in profesorica geografije. Podiplomski študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za filozofijo in leta 2007 pridobila znanstveni naslov magistrica znanosti s področja ontologije in metafizike. Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo in si pridobila znanstveni naziv doktorica znanosti.

---

SAŠA RADIĆ

Rođen 19.08.1982. godine u Požarevcu.

Srednju medicinsku školu-smer farmaceutski tehnicar završio je u Požarevcu, Diplomirao je na Pravnom fakultetu Univerziteta u Kragujevcu i stekao stručni naziv diplomirani pravnik.

Predsednik je Udruženja Slovenaca iz Kostolca, koje je deo Društva “Sava” iz Beograda. Organizovao učenje slovenačkog jezika u Kostolcu kao i Centralnu proslavu “Prešernov dan” uz prisustvo više od 200 Slovenaca iz cele Srbije, predstavnika Ambasade Republike Slovenije i nadbiskupa Beogradske nadbiskupije. Član je Nacionalnog saveta i izabran je za potpredsednika Izvršnog odbora Nacionalnog saveta.

Rojen 19.8.1982 v Požarevcu.

Srednjo medicinsko šolo – smer farmacevtski tehnik je končal v Požarevcu, zatem je diplomiral a Pravni fakulteti Univerze v Kragujevcu in pridobil strokovni naziv diplomirani pravnik.

Je predsednik Društva Slovencev iz Kostolca, ki deluje kot del Društva Sava iz Beograda. Organiziral je poučevanje slovenskega jezika v Kostolcu in Centralno proslavo Prešernovega dne, ki jo je obiskalo več kot 200 Slovencev iz cele Srbije, predstavnikov Veleposlaništva Republike Slovenije in predstavnikov nadškofije v Beogradu. Je član Nacionalnega sveta, kjer je izbran za podpredsednika Izvršnega odbora.

PRIPREME ZA PREDAJU LISTE "СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ" U KOSTOLCU

Tekst o pripiremama za predaju liste “СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ” u nedeljniku “Reč naroda” možete pročitati klikom na link ispod.

https://recnaroda.co.rs/slovenci-spremni-za-predaju-liste-slovenci-pripravljeni-za-predlozitev-liste/

Radionica crtanja i slikanja - obaveštenje

Obaveštavamo učesnike da Radionica slikanja i crtanja 5 nastavlja sa radom.

Nastava će se održati u nedelju, 7.oktobra 2018. u 11h u prostorijama Društva Sava.

Prebacili smo časove sa subote na nedelju zato što se subotom, sada, održava škola jezika.

Vaši Marija i Nikola

POZIV ZA PODRŠKU LISTE "СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ"

Dragi članovi,

Pozivamo vas da svojim potpisom podržite listu kandidata za članove Nacionalnog saveta "СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ"  koju predlaže Društvo Sava.

Izbori za Nacionalne savete će se održati 4.11.2018. i pravo glasa imaju upisani u Posebne biračke spiskove.

Uz prisustvo javnog beležnika, prikupljanje potpisa će se odvijati u prostorijama Društva (Terazije 3/9) u četvrtak 11.10.2018 od 16:30 do 19 časova.

Molimo da ponesete sa sobom identifikacioni dokument (lična karta,pasoš), da prethodno proverite da li ste upisani u Poseban birački spisak, i, ukoliko niste, da se upišete u isti.

Na ovom linku možete proveriti da li ste upisani u Poseban birački spisak:

https://upit.posebanbirackispisak.gov.rs/

PISMO AMBASADORJA REPUBLIKE SLOVENIJE VLADIMIRJA GASPARIČA

Volitve v Nacionalne svete 2018 - Intervju s Sašom Radićem

Ljubeznivo vas vabimo, da si preberete informativen intervju s Sašom Radićem, predsednikom podružnice Društva Slovencev "Sava" v Kostolcu in članom Nacionalnega sveta, ki je bil objavljen v tedniku Reč naroda.

Do intervjuja lahko dostopate na neposredni povezavi:

https://recnaroda.co.rs/slovenci-neposredno-biraju-nacionalni-savet-slovenci-neposredno-volijo-nacionalni-svet/

Kompas Podonavja v pomoč pri orientaciji v novem okolju

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO se ob Svetovnem dnevu univerzalnega dostopa informacij, ki ga obeležujemo 28. septembra, pridružuje projektu Kompas Podonavja . Gre za spletno informacijsko platformo, ki novim prebivalcem vsake od osmih držav podonavske regije prinaša informacije v zvezi z delom, prihodom in bivanjem, izobraževanjem, življenjem v novi državi, zdravjem in učenjem lokalnega jezika. Informacije so zapisane v lokalnem jeziku ter v jezikih držav, od koder novi prebivalci najpogosteje prihajajo. Za Slovenijo so poleg slovenščine informacije še v angleščini, albanščini, bosanščini in ruščini.

Informacijska platforma Kompas Podonavja je namenjena Erasmusovim študentom, potencialnim vlagateljem in prosilcem za azil, ki pogosto ne vedo, kje iskati informacije v zvezi z vsem, kar si morajo urediti ob prihodu v novo državo. Številne informacije na enem mestu so lahko v korist tudi slovenskim državljankam in državljanom. Kompas Podonavja je koristna pomoč pri orientaciji v novem okolju.

Dragomir Zupanc nagrađen "Zlatnim javorom" za ukupan doprinos kinematografiji

Slovenački reditelj koji živi i radi u Beogradu, predsednik Skupštine Društva Sava i predsednik Odbora za kulturu Društva Sava, Dragomir Zupanc, na ovogodišnjem Jahorina Film Festivalu koji se održava na Palama, nagrađen je “Zlatnim javorom” za ukupan doprinos kinematografiji.

U ime celokupnog Društva Sava, čestitamo našem istaknutom članu na vrednom priznanju!

POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA V MURSKI SOBOTI – TABOR RAZIŠČIMO SLOVENIJO

V juniju 2018 se je kar pet otrok iz Društva Slovencev Sava udeležilo Tabora raziščimo Slovenijo.

Šolo sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, organizira pa Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti.

V dopoldanskem času se udeleženci učijo slovenščino, ob popoldnevih in med vikendom pa zanje organiziraJO ustvarjalne, športne in druge družabne dejavnosti, ob katerih spoznavajo značilnosti Slovenije in njenih regij.

Svoje vtise bivanja in učenja so otroci strnili v spodnjem zapisu.

Imel sem posebno sobo. V njej sem bil sam. Spal sem v postelji za dva. Kopalnico pa sem delil z Andrejem in  Matejem iz Beograda.

Đorđe, Smederevo

Učili smo se veliko, 4 ure vsak dan. Preveč J. Učitelji so bili prijazni. V skupini sem bila z učenci, ki sem jih poznala od prej, nekaj je bilo novih. Najraje sem se družila z Milo iz Kruševca.

Ksenija, Smederevo

Najbolje sem se imel na bazenu. Lahko smo skakali v vodo iz roba bazena in se spuščali po toboganu. Enkrat smo se na toboganu vsi zaleteli en v drugega.

Andrej, Beograd

Imeli smo veliko športnih aktivnosti: nogomet, odbojko, košarko ... Žal ni bilo za vse dovolj koles, zato nismo kolesarili. Jaz rada kolesarim.

Dunja, Beograd

Vozili smo se s splavom in si ogledali mlin na Muri. Mlin še melje moko. V centru Murske Sobote smo videli znamenite in stare stavbe in cerkve.

Bilo nam je lepo in še bi se radi kdaj vrnili.

Đorđe, Ksenija, Andrej, Dunja in Matej

Udelezenci Tabora raziscimo Slovenijo in spremljevalke iz Srbije

DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V DRUŠTVU SLOVENCEV SAVA

Dopolnilni pouk slovenščine v tujini organizira in financira Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Teče v prostorih na Terazijah 3 v Beogradu in v Kostolcu na Srednji strokovni šoli Nikola Tesla.

Organiziran je v ločenih skupinah za otroke in odrasle učence. Sestajajo se ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah, skupaj 15 šolskih ur na teden.

Otroci in mladostniki so razdeljeni v tri skupine in je tako pouk organiziran glede na njihovo starost in predznanje jezika. Odrasli učenci, ki zlasti utrjujejo znanje in poznavanje Slovenije, slovenske kulture in običajev, v nadaljevalni in izpopolnjevalni skupini pa tudi znanje jezika, se sestajajo ob četrtkih zvečer, razdeljeni so v tri skupine, glede na nivo znanja oz. število let učenja. Ob sredah se jezika učijo odrasli učenci začetniki. Pouk slovenščine se izvaja tudi v Kostolcu. In to v torek zvečer.

Poleg učenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka srečujejo z različnimi vidiki slovenstva, spoznavajo zgodovinske, geografske, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi, njegovi samobitnosti. Cilje, poleg učenja pri pouku, dosegajo na različne načine: preko delavnic in predavanj ter projektov, ki jih izvajajo priznani predavatelji, umetniki iz Slovenije ali člani Društva Sava, Poletnih šol jezika v Sloveniji, Ekskurzij v Slovenijo, s sodelovanjem na mnogih manifestacijah Slovencev po Srbiji ...

Vabljeni k pouku slovenskega jezika v Društvo Slovencev Sava.

Dodatne informacije so na voljo v društvenih prostorih ali pri učiteljici Tatjani Bukvič (tatjana.bukvic@guest.arnes.si, tel.: 063 743 9380).

Naša slovenska potica v Vršcu

Udeležili smo se manifestacije Naša slovenska potica v Vršcu.

Že 9. leto zapored so v Vršcu gostili člane iz slovenskih društev po Srbiji na prireditvi in izbiranju najboljše pečene slovenske potice. Organizatorji so se potrudili, da so se gostje počutili dobro. Po pozdravnem nagovoru predsednice Jadranke Bugarinov so ogodek popestrili še s kulturnim in zabavnim programom.

Za Društvo Sava je potico spekla članica Svetlana Lenasi Antohin. Prvo mesto je pripadlo članici Društva Slovencev iz Zrenjanina, drugo mesto članu Društva Slovencev iz Leskovca, tretje pa članici Društva Slovencev iz Rume. Vsem nagrajenim in sodelujočim, zlasti pa naši Svetlani iskreno čestitamo!

POTICA

V Društvu sem slišala, da smo povabljeni na tradicionalno prireditev Naša slovenska potica, ki ga organizira Društvo Slovencev Kula v Vršcu.

Takoj sem se javila za druženje. Dan pred odhodom mi je Tatjana javila, da pot odpade, ker ni nikogar, ki bi spekel potico. Bilo mi je žal. Tekom dneva sem razmišljala, kaj storiti. Ta dan sem imela veliko obveznosti in zato malo časa. A popoldan pred napovedano prireditvijo sem se odločila, da se v peki prvič preizkusim kar sama. Javila sem Tatjani, da se bom srečanja udeležila, če bo peka potice lepo uspela.

Tako so se začele moje kuharske težave in podvigi. Po recepturi s spleta sem kupila ves potrebni material in okoli devetih zvečer začela s pripravo. Kvas je pripravljen stal, nič se ni dogajalo z njim. Med čakanjem sem pripravila nadev. V strahu, da bo vse skupaj prepozno, sem dala kvas v mikrovalovno pečico. Takrat pa se je zgodilo: kvas je vzkipel in napolnil celo pečico. No, od viška ne boli glava, pravijo starejši. Okoli priprave testa, mešanja in gnetenja in valjanja, sta mi pomagala sinova Matej in Andrej. Cela družina je bila bela od moke. Med razvijanjem testa se je le to kar večalo in večalo. Težko smo ga ukrotili in namestili v pekač. Matej je začel z mazanjem nadeva, a kadar človek hiti, od tega nobene koristi. Nikakor ga ni uspel lepo razporediti. Ko smo uspeli, so bili pripravljeni trije veliki kosi še surove potice.

Ob pol petih zjutraj sem v velikem pričakovanju in malo strahu postavila model s potico v pečico. In čakala.

Juhu, uspelo nam je! Potica se je lepo dvignila in zlato rjavo zapekla. Javila sem Tatjani, da je potica pečena in da sem pripravljena za odhod.

V Vršcu me je čakalo presenečenje. Tam sem izvedela, da je prireditev pravzaprav tekmovanje v peki najboljše potice! Tega nisem vedela. Od treme so se mi šibila kolena.

Za pripravo in sodelovanje na tekmovanju sem prejela Diplomo. Druženje je bilo prijetno, lepo smo se imeli.

Avantura naše družine je bila dobro sprejeta, predstavitev našega Društva pa uspešna.

HURA ZAME!

Svetlana Lenasi Antohin

Slovenska skupnost iz Srbije na Blejskem strateškem forumu

Blejski strateški forum (BSF) vsako leto združuje najvišje uradnike, poslovneže in strateške partnerje iz poslovnega sektorja Republike Slovenije in drugih držav. BSF predstavlja enega od najpomembnejših ekonomsko-političnih dogodkov v regiji jugovzhodne Evrope. Letos ga je obiskalo 1200 udeležencev iz 80-ih različnih držav, v okviru foruma je potekalo 27 okroglih miz z več kot 180-imi govorci, dogodek pa je podprlo kar 99 partnerjev in sponzorjev. V čast nam je, da smo mogli na lastni koži izkusiti njegovo veličino.

Na povabilo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sta Saša Verbič, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji, in Aurena Dinić, članica in predstavnica Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, prisostvovala panelu „Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih“, na katerem se je razpravljalo o pomembnosti diaspore za Slovenijo, o modernih načinih vključevanja diaspore v aktivnosti za ohranjanje kulturološke in jezikovne identitete, kot tudi o izzivih, ki jih prinaša odnos med državami in njihovimi diasporami, ter možnostih, kako jih preseči. Panel je z uvodnimi besedami o pomenu slovenske diaspore za Slovenijo otvoril minister v odhodu Gorazd Žmavc. Nato so besedo prevzeli govorci z različnih krajev sveta, ki so predstavili primere dobre prakse negovanja odnosov z diasporo v drugih državah. Enega od primerov je navedel grški namestnik Ministra za zunanje zadeve Terens Spenser Nikolaos Quick, in sicer, da je bilo do tega dne organiziranih več kot 60.000 potovanj v Grčijo za mlade iz njihove diaspore, v cilju njihovega spoznavanja z državo, iz katere izvirajo. Dr. Zvone Žigon iz Urada Republike Slovenije je govoril o projektih in programih, ki jih Slovenija organizira za svojo diasporo, kot so šole jezika, projekti za spodbujanje aktivizma mladih v sosedskih državah Republike Slovenije in novi pristopi k ohranjanju slovenskega jezika – kakršen je spletni online tečaj. Govorci so opozorili, da je eden od velikih izzivov Republike Slovenije „beg možganov“ oziroma odhod velikega števila visoko kvalificirane delovne sile, predvsem mlajših prebivalcev.

Glavni sklep panela je, da je bilo narejeno mnogo dobrega glede odnosa Slovenije in diaspore, čemur smo priča tudi danes. Seveda pa obstaja še mnogo prostora za napredek. Slovenija se veliko uči prek izkušenj drugih držav. O tem priča tudi drža kandidata za novega Ministra Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika, ki smo ga imeli možnost poslušati. Veseli nas, da so izhodišča potencialnega novega vodje Urada glede vprašanja poglabljanja in krepljenja odnosov z diasporo in še večje pozornosti na zahodni Balkan pozitivna. Veselimo se let, ki prihajajo, in možnosti, da naš odnos z deželo, iz katere izviramo, postane še bolj pristen, da bi slovensko identiteto, kulturo in jezik ohranili za prihodnje rodove.

Več o konferenci si poglejte na: bledstrategicforum.org

Slovenačka zajednica iz Republike Srbije na Bledskom Strateškom Forumu

Svake godine Bledski Strateški Forum  (BSF) okuplja najviše zvaničnike iz Republike Slovenije I drugih zemalja kao I  strateških partnera iz biznis sektora. BSF predstavlja jedan od najbitnijih ekonomsko-političkih događaja u regionu jugoistočne Evrope. Ove godine Forum je ugostio 1200 učesnika iz 80 različitih zemalja, u okviru programa bilo je organizovano 27 panela sa više od 180 govornika, dok je događaj podržalo čak 99 partnera i sponzora. Čast nam je da smo imali prilike da iz prve ruke iskusimo njegovu važnost.

Na poziv Urada za Slovence v zamejstvu in tujini, predsednik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji, Saša Verbič, i članica i predstavnica Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava, Aurena Dinić su prisustvovali panelu "Dijaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih" gde je bilo reči o važnosti dijaspore za Sloveniju, modernim načinima uključivanja dijaspore u aktivnosti za očuvanje kulturološkog I jezičkog identiteta, kao I izazovima sa kojima se susreću države u odnosu sa svojim dijasporama I kako ih prevazići. Panel je otvorio odlazeći Ministar Gorazd Žmavc uvodnim rečima o značaju slovenačke dijaspore za Sloveniju. Nadovezali su se govornici iz različitih zemalja dajući primere dobre prakse kako odnose sa dijasporom neguju druge države. Jedan od primera je naveo zamenik Ministra za inostrane poslove Grčke Terens Spenser Nikolaos Quick da je do sada organizovano preko 60.000 putovanja u Grčku za mlade iz njihove dijaspore, radi upoznavanja sa zemljom iz koje potiču. Dr. Zvone Žigon iz Kancelarije za Slovence u dijaspori se nadovezao sa primerima projekata I programa koje organizuje Slovenija za svoju dijasporu kao što su škole jezika, projekti za podsticanje aktivizma mladih u pograničnim državama sa Slovenijom I novi pristupi za očuvanje slovenačkog jezika - kao što je online kurs. Govornici su konstatovali da je jedan od velikih izazova koji leži pred Slovenijom "odliv mozgova", odnosno odlazak velikog broja visoko kvalifikovane radne snage, pre svega mlađeg stanovništva.

Zaključak panela je da postoji dosta toga što je urađeno u odnosu Slovenije ka dijaspori I rezultate toga gledamo upravo sada. Međutim postoji dosta toga što se može još uraditi. Slovenija uči kroz razmenu iskustva sa drugim zemljama. O tome svedoči I stav kandidata za novog Ministra Urada za slovence v zamejstvu in po svetu - Jožefa P. Česnika koga smo imali takođe prilike da čujemo, I raduje nas da su stavovi potencijalnog novog prvog lica Urada pozitivni po pitanju produbljivanja I učvršćivanja odnosa sa dijasporom I još većom pažnjom posvećenom zapadnom Balkanu. Radujemo se predstojećim godinama I mogućnostima da naš odnos sa zemljom iz koje potičemo bude još prisniji kako bismo slovenački identitet, kulturu I jezik očuvali za buduća pokoljenja.

Više o konferenciji pogledajte na: bledstrategicforum.org

Izložba "Zbirka knjiga koparske plemićke porodice Grizoni u vašem telefonu" u galeriji Atrijum Biblioteke grada Beograda

Centralna biblioteka „Srečko Vilhar” iz  Kopra  predstavlja beogradskoj publici izložbu o knjižnoj zaostavštini porodice Grizoni.

Porodica Grizoni je stara mletačka patricijska porodica koja potiče iz 12. veka. U Mletačkoj republici su živeli do pred kraj 14. veka, kada se sele u Kopar.

Grizonijevi su u Kopru vršili značajne političke i vojne funkcije. Zbog svojih zasluga  svi potomci Grizonijevih dobili su od mletačkog Senata titulu grofa. Bogata porodica Grizoni snažno je uticala na razvoj Kopra sve do 19. veka. Njene društvene veze razvijale su se i u inostranstvu, što dokazuje jedinstveni knjižni fond „Knjižnica Grizoni″, sačuvan u Kopru.

Poslednji pater familijas Frančesko Grizoni (1841) i njegova supruga Marija Ana Grizoni Pola (1858) gradu su zaveštali izuzetnu porodičnu biblioteku, bogat porodični arhiv i dobrotvornu ustanovu nazvanu Pio Istituto Grizoni  koja je kao sirotište  delovala sve do kraja Drugog svetskog rata.

Biblioteku Frančeska Grizonija čuva Odeljenje za zavičajnu i knjižnu baštinu  Centralne biblioteke „Srečko Vilhar”  u Kopru i jedina je sačuvana lična biblioteka u  Istri sa originalnim, posebno za nju izrađenim ormarima.

Sadrži  bogat fond knjiga na italijanskom i francuskom jeziku  od srednjeg veka pa sve do epohe prosvetiteljstva. Sabrana dela italijanskih klasika Petrarke, Bokača, celokupan dramski opus Molijera, knjige iz oblasti istorije, umetnosti, nauke, filozofije, religije, arhitekture, agrikulture,… rečnike, atlase, serijske publikacije, ukupno 3288 knjižnih jedinica.

Zbog svoje celovitosti i odlične očuvanosti, biblioteka grofa Grizonija uživa status kulturnog dobra  Republike Slovenije.

Predavanje "DA LI STE PROBALI LAŽNU SUPU OD KORNjAČE?" Vladimira Šojata sa primerima iz filma: “Hjuston, imamo problem” Žige Virca (2016)

Filmska redakcija Doma kulture „Studentski grad“ nastavlja sa ciklusom predavanja pod nazivom „Dugo i netremice: pogled na likove u dokumentarnom filmu“. U ponedeljak 17. septembra u 20 časova u Maloj sali biće održano deveto predavanje sa projekcijom primera iz dokumentarnog filma Hjuston, imamo problem slovenačkog autora Žige Virca. Autor ciklusa je Vladimir Šojat, filmski autor, producent i član Društva Sava.

Serija od 12 predavanja sadrži projekcije primera iz filmova, diskusiju i susrete sa autorima. Takođe, ovaj ciklus predstavlja i skromni omaž Dušanu Stojanoviću, našem najznačajnijem filmskom teoretičaru.

U poslednjoj deceniji vrtoglavi uspeh dokumentarnih filmova ogleda se u naglom povećanju broja gledalaca, kako u komercijalnim bioskopima tako i na specijalizovanim festivalima. Nove okolnosti otvorile su prostor za promišljanje i analizu elemenata filmskog izraza u ovoj filmskoj formi. Da li predmeti, biljke i životinje mogu biti filmski likovi? Kako ubediti zločinca da javno govori o svom zločinu, iako mu za taj zločin nije suđeno? Da li ništa može da bude filmski junak? Ko je zapravo bio Airton Sena? Kako snimiti film o ilegalnim emigrantima a da ih policija ne deportuje posle projekcije? Kako se reflektuju odluke državnih organa na lokalne zajednice? Ali i više od toga – na kom nivou jedna, široj javnosti nepoznata priča, može dobiti univerzalnu vrednost?

Više o predavanju možete videti na sledećem linku: http://www.dksg.rs/event/6637

SLOVENCI U BRANIČEVU

Vabimo vas, da si preberete zanimiv in prikupen prispevek o Slovencih v Braničevskem okrožju, objavljen na portalu Reč naroda:

https://recnaroda.co.rs/istrazujemo-sta-znamo-o-slovencima-u-branicevu/