VABILO NA VOLITVE V NACIONALNE SVETE 2018

Ljubeznivo vas vabimo, da se udeležite Volitev za nacionalne svete narodnih manjšin v Republiki Srbiji.

Volitve za NS slovenske narodne manjšine bodo potekale prihodnjo nedeljo, torej 4.11.2018., od 7.00 do 20.00 h.

Obvestilo o vašem volilnem mestu, kjer lahko glasujete, boste najkasneje 5 dni pred volitvami prejeli na vaš poštni naslov.

Glasuje se za 1 listo, in sicer tako, da zaokrožite številko pred nazivom liste „Словенци заједно – Slovenci skupaj“. Glasuje se hkrati za celotno listo (in ne za posamezne člane), ki jo sestavljajo kandidati iz celotne slovenske manjšinjske skupnosti v Republiki Srbiji.

S seboj nujno prinesite osebno izkaznico ali potni list.

Kino Sava nastavlja sa radom

Dragi prijatelji i članovi društva Sava,

Pozivamo vas na projekciju dokumentarnog filma “Sam svoj - Jože Babič” reditelja i scenariste Slavka Hrena.

Projekcija je zakazana za sredu, 31.10.2018. sa početkom u 18:30 časova.

Sam_svoj_1.jpeg

Jože Babič (1917-1996) je bil gledališki, filmski in televizijski režiser, ustanovitelj gledališč in ob koncu življenja tudi filmski pedagog na AGRFT.
Scenarist in režiser filma Slavko Hren je v letu 2017, ob obeleževanju stoletnice Babičevega rojstva, sledil prireditvam in dogodkom posvečenih življenju in delu portretiranca. Med njimi so bili potujoča razstava Jože Babič - filmski človek Muzejskega oddelka Slovenske kinoteke, retrospektiva celovečernih filmov v Slovenski kinoteki, odkritje spominske plošče v rojstnem kraju – Povžanah, spominske prireditve s projekcijami filmov in priložnostnimi kulturnimi programi od Gorice v Italiji, Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači do gledališč v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in Trstu. V portretu je nanizano tudi arhivsko gradivo, pogovori s portretirancem in njegovimi sodelavci, nekateri posnetki pa bodo prvič prikazani. 
Zaveza spoštljivega poklona ustvarjalnosti in umetniški presežnosti dediščine Jožeta Babiča, po katerem je RTVS poimenovala tudi svojo edino nagrado za vrhunsko režijo, je dalj časa klicala po realizaciji filma o ustvarjalcu in prikazu vsaj delčka vsega, kar so mnogi današnji sledilci poetike Jožeta Babiča že zbrali v čast spomina nanj. Dokumentarni film Sam svoj, ki je nastal v produkciji Dokumentarnega programa TVS, povezuje institucije in sodelavce, Babičevo dediščino, odpira nove poglede na njegovo delo in tudi nekatera dejstva iz njegovega življenja, ki doslej niso bila znana.

PREDSTAVLJANJE SLOVENAČKIH PESNIKINJA

Predstavljamo slovenačke pesnikinje

 

Utorak, 23.oktobar, u 20 h, Srpski PEN centar, Terazije 29/II, Beograd

 

Učestvuju: Petra Kolmančič, Stanka Hrastelj i Bina Štampe Žmavc

 

 

 

Petra Kolmančič (1974) studirala je filozofiju i sociologiju kulture na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Prve tri zbirke pesama objavila je u studentskim danima (»Luknja /Rupa«, 1994, »Šus v glavo / Zviz u glavu« , 1995 i »Slina«, 1999), deset godina nakon izlaska prve zbirke, objavila je zbirku pesama »Uvod u poželenje / Uvod u požudu«, a 2014. godine zbirku pesama »P(l)ast za p(l)astjo / Tr(e)n za tr(e)nom«, za koju je dobila nagradu »Veronika« za najbolju zbirku pesama godine. 2017. godine izdala je zbirku pesama »Tretja oseba dvojine / Treće lice duala«. Radi u Omladinskom kulturnom centru Maribor kao koordinator književnog programa MKC Črka te kao vođa festivala Slovenački dani knjige u Mariboru.

 

Pesnikinja i spisateljica Stanka Hrastelj objavila je do sada dve zbirke pesama »Nizki toni /Niski tonovi« (izdavač GOGA, 2005) i »Gospod, nekaj imamo za vas / Gospodine, imamo nešto za vas« (Študentska založba, 2009) te dva romana: »Igranje« (Mladinska knjiga, 2012) i »Prva dama« (Mladinska knjiga, 2018). Za svoja dela dobila je više nagrada, između ostalih i Plavu pticu za najbolji roman (2012), naziv Viteza poezije (2007), nagradu za najbolji prvenac (2005) i naziv najboljeg mladog pesnika Slovenije (2001). Pored pisanja bavi se organizovanjem i moderiranjem kulturnih događaja, književnim mentorstvom i oblikovanjem keramike.

 

Bina Štampe Žmavc je studirala komparativnu književnost i književnu teoriju na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Piše pesme, prozu i dramske tekstove. Najznačajniji je njen opus za decu i omladinu, sa kojim je postala klasik slovenačke omladinske literature. Poeziju za odrasle objavljivala je u slovenačkim književnim časopisima i u zbirkama pesama: »Pesek v pesmi / Pesak u pesmi« (1999), »Poševno sonce / Nagnuto sunce« (2001), »Opoldnevi / Podnevi« (2005), »Sinjebradec / Riđobradi« (2007), »Pesmi za Liro /Pesme za Liru« (2015) i »Vse-stvar-je / Sve-stvar-je« (2017). Dobila je nekoliko književnih nagrada, zadnju avgusta 2018. godine, prestižni »zlatnik poezije« za ostvareni pesnički opus. Živi i stvara u Celju.

 

 

U saradnji sa Srpskim PEN centrom i Ambasadom Republike Slovenije u Beogradu

 

Proglašena izborna lista "Словенци заједно – Slovenci skupaj"

Izborna lista “Словенци заједно – Slovenci skupaj” za Nacionalni savet slovenačke nacionalne manjine proglašena je juče, 17.10.2018.

Izbori za Nacionalne savete nacionalnih manjina se održavaju 4.11. tekuće godine i pravo glasa imaju svi građani koji su upisani u poseban birački spisak.

Izbornu listu možete preuzeti na sledećem linku:

http://www.rik.parlament.gov.rs/latinica/izbori-za-nsnm-neposredni-2018-proglasene-liste.php

Rešenje o Proglašenju izborne liste Словенци заједно-Slovenci skupaj.jpg

NASTOP POJOCE DRUZBE SAVA U SUBOTICI 2018

 

Oktobra meseca je to leto Pojoča družba Sava sla v Suboticu. Radovale smo se našimi gostoljubnimi domačinima in srečanju z drugimi zbori ki so prišli iz Slovenije in tudi dobro poznanimi prijatelji iz Novega Sada in Zrenjanina.

Vsak krat kadar nastopimo v Subotici, imamo priložnost da pojemo v enoj najlepših hiš v Srbiji. To je Mestna hiša v Subotici. To je tretja po vrsti mestna hiša. Grajena je od 1908 leta in so interijer končali 1912. leta. Gradili so je in okrasili vrhunski mojstri tistih časi, v stilu madjarske secesije. Zelo je lepo pisana s številnimi stiliziranimi tulipani. Zelo je visoka, 76m in se nahaja v centru mesta.

Nastupale smo z: štiri belokranjske pesmi in pesmom Dekle na vrtu, skupaj z dirigentkom Višnjom Dimitrijevič. Sprejele smo veliki aplavz pač nam je bilo zelo všeč.

Domačini so nas potem pogostili in smo vsi skupaj radi pojali slovenske pesmi.

Ostali so lepi spomini in stiki s Subotičanimi in znane melodije iz naše Slovenije.

Sonja Dinić Medurić 

ZAHVALNICA NA PODRŠCI

Spoštovani člani in prijatelji Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, v svojem imenu in v imenu kandidatov za člane Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji se Vam zahvaljujem za podporo naši listi, ki ste jo s svojimi podpisi izkazali 11. oktobra 2018.

Prav tako upamo, da nas boste podprli tudi 4. novembra, ko bodo potekale volitve za nove nacionalne svete.

S prisrčnimi pozdravi,

Saša Verbič

/

Poštovani članovi i prijatelji Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava, zahvaljujem Vam se, u svoje ime i u ime kandidata za članove Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji, na podršci našoj listi, koju ste dali svojim potpisima 11. oktobra 2018.

Takođe, nadam se da će se ta podrška ponoviti 4. novembra, kada ćemo imati izbore za nove nacionalne savete.

Srdačno,

Saša Verbič

TRINAJSTA MAVRICA V SUBOTICI

Že trinajstič zapored so v Društvu Slovencev Triglav iz Subotice pripravili in vabili na kulturno prireditev za otroke z naslovom MAVRICA.

Prireditve so se udeležili tudi otroci, ki obiskujejo dop. pouk slovenskega jezika in nekateri starši iz Društva Slovencev Sava. V soboto, 13. 10. se jih je skupaj z učiteljico Tatjano v Subotico odpravilo kar 19. Obetal se je lep sončen dan.

nastiopajoči na Mavrici.JPG

 V velikem pričakovanju in manjšem vznemirjenju nastopajočih smo še pravočasno prispeli na kraj dogodka, v objek Ergele na Kelebiji (blizu Madžarske meje), kjer so nas prejeli prijazni gostitelji.

Nastopali so otroci, učenci pouka slovenščine iz različnih društev Slovencev po Srbiji. Nastopajoča dekleta iz našega Društva: Jelena, Jana in Maja so prejela priznanja in čokolado. Po prijetnem in zelo raznolikem kulturnem programu je sledilo družabno druženje ob kosilu in po njem. Otroci so se lahko preizkusili v jahanju, se popeljali s kočijo ali raziskovali v jesensko naravo ovito okolico.

Mavrica. jelena, Jana, Maja.JPG

Na poti ob vrnitvi v Beograd smo se ustavili še v subotiškem Živalskem vrtu Palič. 

Polni doživetij, vtisov in hvaležnosti organizatorjem smo se vrnili domov. Vsi prisotni smo se strinjali, da je bila to ena najlepših poti in druženj z rojaki. Zahvaljujemo se Društvu Sava, da nam je omogočilo brezplačen prevoz. Največja zahvala in pohvala pa je v našem imenu namenjena pripravljalcem srečanja Mavrica, Društvu Slovencev Triglav.

zabavna Mavrica.JPG

 

Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019

LOGO_300_dpi__SLO__-_za_tiskanje.JPG
 

Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019

oktober 12, 2018

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu.

Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih državah in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo.

Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019: finančna podpora Slovencem po svetu je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo

Več na: http://www.uszs.gov.si/si/o_organu/javne_objave/#c3412

Javni razpis je objavljen v Uradnem listu RS z dne, 12.10. 2018.

VOLITVE 2018 - SESTAVA VOLILNE LISTE СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ

Dragi člani,

predstavljamo vam listo kandidatov za člane Nacionalnega sveta, katere predlaga Društvo Sava. Volitve za Nacionalni svet bodo 4. novembra, volilno pravici pa imajo vsi, ki so vpisani v Poseben volilni seznam slovenske narodne manjšine.
Lista je sestavljena po abecednem redu.


Saša-Verbič-200x300.jpg
 

SAŠA VERBIČ, nosilec liste

Rođen 6. marta 1948 u Beogradu. Studirao na Fakultetu za hemijsku tehnologiju i prirodne nauke Univerziteta u Ljubljani. Diplomirao 1972. i do 1974. godine radio u privredi. Od 1974. do 1992. godine radio u državnoj administraciji SFRJ kao specijalni savetnik u Saveznom ministarstvu za unutrašnje poslove. Zatim od 1992. do 2003. godine ponovo radi u privredi. Od 2003. do 2013. je potpuno posvećen radu u sportu.

 Aktuelni je predsednik Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava.

Aktuelni je predsednik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Srbji.

 

Rodil se je 6. marca 1948 v Beogradu. Študiral je na Fakulteti za splošno kemijsko tehnologijo in naravoslovje Univerze v Ljubljani. Diplomiral je l. 1972 in je do leta 1974 delal v gospodarstvu. Med letoma 1974 in 1992 je bil zaposlen v državni administraciji SFRJ kot specialni svetovalec v Zveznem ministrstvu za notranje zadeve. Zatem je od leta 1992 do leta 2003 ponovno opravljal službo v gospodarstvu. Od l. 2003 do 2013 se je popolnoma posvetil delovanju v športu.

Je aktualni predsednik Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava.

Je aktualni predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji.


Anica-Sabo-235x300.jpg
 

ANICA SABO

Anica Sabo je rođena u Beogradu 1954. godine. Nakon završene srednje muzičke škole „Josip Slavenski“ (teoretski odsek i fagot) 1974. godine, studirala je paralelno na dva odseka – za kompoziciju (klase S. Rajičića i S. Hofmana) i za duvačke instrumente (fagot, klasa I. Turšiča). Diplomirala je i magistrirala na odseku za kompoziciju (1986) u klasi Srđana Hofmana. Doktorirala je iz oblasti Teorije umetnosti i medija na Univerzitetu umetnosti u Beogradu. Bavi se kompozitorskim i teorijskim radom.

U nastavničko zvanje je bila izabrana 1992. godine. Od 2011. godine svoj pedagoški angažman posebno artikuliše kroz rad na predmetu Metodika teorijske nastave na master akademskim studijama. Pored rada na FMU po pozivu je bila angažovana na Akademiji umetnosti u Novom Sadu, Filološko-umetničkom fakultetu u Kragujevcu, Muzičkoj akademiji na Cetinju i Akademiji lepih umetnosti u Beogradu. Angažovana je kao predavač na seminarima za usavršavanje nastavnika.

 

Anica Sabo je bila rojena leta 1954 v Beogradu. Po končani srednji glasbeni šoli Josip Slavenski (teorijski oddelek in fagor) leta 1974 je študirala paralelno na dveh oddelkih – za kompozicijo (učenka S. Rajčića in S. Hofmana) in za pihalne inštrumente (fagot, učenka I. Turšiča).

Diplomirala in magistrirala je na oddelku za kompozicijo (1986) v skupini Srđana Hofmana. Doktorirala je s podočja teorije umetnosti in medijev na Univerzi umetnosti v Beogradu. Ukvarja se s kompozitorskim in teorijskim delom.

Profesorskemu poklicu se posveča od leta 1992. Od leta 2011 svoj pedagoški angažma še posebej artikulira prek predmeta Metodika teoretičnega poučevanja na magistrskem akademskem študiju. Poleg dela na FMU je bila na povabilo angažirana na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, Fiološko-umetniški fakulteti v Kragujevcu, na Glasbeni akademiji na Cetinju in na Akademiji lepih umetnosti v Beogradu. Deluje kot predavateljica na semirajih za izpopolnjevanje učiteljev.


profilna fotografija Aurena Dinic.jpg
 

AURENA DINIĆ

Aurena je diplomirana ekonomistkinja i Master marketinga i odnosa sa javnošću. Poseduje radno iskustvo u neprofitnom i profitnom sektoru. Svoju karijeru je razvijala u pravcu marketinga a potom i ljudskih resursa. Da bi dopunila svoje znanje u oblasti upravljanja ljudskim resursima u procesu je sticanja zvanja Transackione analitičarke - savetnice u jednom od pravaca psihoterapije. Kako u privatnom životu tako je i u profesionalnom okrenuta poboljšanju procesa, modernizaciji i inovacijama, tako je i trenutno na poziciji da vodi inovacije u internacionalnoj kompaniji Delhaize Serbia. Aktivna je članica Društva Slovenaca "Sava", pogotovo je angažovana u kreiranju strategije Društva, kao i u projektima i međunarodnim događajima za mlade Slovence. U slobodno vreme volontira za neprofitne ogranizacije, čita, pliva i planinari.

Aurena Dinić je diplomirana ekonomistka in magistra marketinga in odnosov z javnostjo. Ima delovne izkušnje iz neprofitnega in profitnega sektorja. Svojo kariero je razvijala v smeri marketinga in zatem tudi človeških resorsov. Da bi izpopolnila svoje znanje s področja upravljanja s človeškimi viri, je vključena v proces pridobitve naziva Transakcijska analitičarka – svetovalka v eni od psihoterapevtskih smeri. Kot v zasebnem življenju, tako je tudi kot profesionalke usmerjena k izboljšanju procesov, modernizaciji in inovacijam. Trenutno deluje kot vodja inovacij v mednarodnem podjetju Delhaize Srbija. Je aktivna članica Društva Slovencev Sava, kjer je posebej angažirana v oblikovanju strategije društva in pri projektih ter mednarodnih dogodkih za mlade Slovence. V prostem času je prostovoljka v neprofitnih organizacijah, rada bere, plava in planinari.


foto Biljana M Vuković.jpg
 

BILJANA MILENKOVIĆ-VUKOVIĆ

Etnolog i dipl. bibliotekar savetnik. Rođena u Beogradu (1961) gde je završila osnovnu i srednju školu. Diplomirala na Odeljenju za etnologiju i antropologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu. Zaposlena u Etnografskom institutu SANU na poslovima iz bibliotečko-informacione delatnosti (1998 i dalje). Sekretarka Sekcije bibliotekara i knjižničara Zajednice instituta Srbije i članica u Matičnoj komisiji za dodelu zvanja u visokoškolskim bibliotekama Univerzitetske biblioteke „Svetozar Marković“. Članica Etnološkog društvu Srbije u kome je izabrana u Sud časti (2011-2015).

U Društvu Slovenaca u Beogradu – Društvu Sava članica predsedništva (2010-2015) i Odbora za kulturu (2014-2018). Članica Saveta i Uredništva Biltena Društva Slovenaca „Sava“ u Beogradu (2007-2010), urednica (2010-2011), a glavna i odgovorna urednica (2011-2014). Glavna i odgovorna urednica časopisa Slovenika : časopisa za kulturu, nauku i obrazovanje u izdanju Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine (2015 i dalje).

Etnologinja in dipl. bibliotekarka svetovalka. Rojena v Beogradu (1961), kjer je končala osnovno in srednjo šolo. Diplomirala na Oddelku za etnologijo in antropologijo Filozofske fakultete v Beogradu. Zaposlena v Etnografskom inštitutu SANU na nalogah iz knjižnično-informacijske dejavnosti (od 1998). Sekretarka Sekcije bibliotekarjev in knjižničarjev Skupnosti inštitutov Srbije in članica v Matični komisiji za podelitev nazivov v visokošolskih knjižnicah Univerzitetne knjižnice „Svetozar Marković“. Članica Etnološkega društva Srbije, v katerem je izvoljena v Častno sodišče (2011-2015).

V Društvu Slovencev v Beogradu – Društvu Sava članica predsedstva (2010-2015) in Odbora za kulturo (2014-2018). Članica Sveta in Uredništva Biltena Društva Slovencev „Sava“ v Beogradu (2007-2010), urednica (2010-2011), ter glavna in odgovorna urednica (2011-2014). Glavna in odgovorna urednica časopisa Slovenika : časopisa za kulturo, znaost in izobraževanje Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine (od 2015).


DSC_2768 (1).JPG
 

DINO DOLNIČAR

Dino Dolničar je rođen u Beogradu 1980. godine, gde je odrastao, živi i radi. Diplomirao na Fakultetu dramskih umetnosti u Beogradu 2010. godine, na Katedri za snimanje i dizajn zvuka.

Od 2002 do 2013. godine je radio kao snimatelj i dizajner zvuka na Radio televiziji Srbije.

Paralelno sa angažovanjem na RTS, radi na Fakultetu dramskih umetnosti od 2008. godine kao student-demonstrator i demonstrator, 2013. godine izabran je u zvanje asistenta, dok je 2016. godine izabran je u zvanje docenta.

Trenutno je doktorand na Doktorskim umetničkim studijama u dramskim i audiovizuelnim umetnostima pri Fakultetu dramskih umetnosti u Beogradu.

Član je Saveta Fakulteta dramskih umetnosti na poziciji zamenika predsednika.  Delegat je skupštine i član je Odbora za kulturu društva Slovenaca „SAVA“ u Beogradu. Član je organizacionog odbora festivala "Dani slovenačkog filma".

Dino Dolničar se je rodil v Beogradu leta 1980, kjer je odraščal in kjer živi in dela tudi danes. Diplomiral je leta 2010 na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, na Oddelku za snemanje in dizajn zvoka.

Od 2002. do 2013. leta je delal kot snemalec in dizajner zvoka na Radio-televiziji Srbije.

Paralelno z angažiranjem na RTS od leta 2008 dela na Fakulteti dramskih umetnosti kot študent-demonstrator in demonstrator, leta 2013 je pridobil naziv asistenta, leta 2016 pa je postal docent.

Trenutno je doktorand na Doktorskem umetniškem študiju dramskih in avdiovizualnih umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu.

Je član Sveta Fakultete dramskih umetnosti, s funkcijo namestnika predsednika. Je delegat Skupščine in član Odbora za kulturo Društva Slovencev Sava v Beogradu. Je član organizacijskega odbora festivala Dnevi slovenskega filma.


dragomir-zupanc.jpg
 

DRAGOMIR ZUPANC

Rođen 1946. godine u Ljubljani. Osnovnu školu i gimnaziju je završio u Beogradu. Studirao je filmsku režiju i 1971 godine diplomirao u klasi profesora Aleksandra Petrovića.

Od 1972 godine član je UFUS-a gde je jedno vreme vodio Stručnu tribinu.

Od 1974. do 1977. godine je bio urednik filmskog programa SKC-a, od 1985. do 1990. godine bio je urednik zabavnog programa RTV Crne Gore. Od 1996. godine je glavni reditelj na RTS-u.

Član je Akademije filmske umetnosti i nauke.

Živi i radi u Beogradu.

Rojen je leta 1946 v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je dokončal v Beogradu. Študiral je filmsko režijo in leta 1971 diplomiral v razredu profesorja Aleksandra Petrovića.

Od leta 1972 je član UFUS-a, kjer je bil tudi vodja strokovne tribune.

Od leta 1974 do leta 1977 je bil urednik filmskega programa v SKC, od leta 1985 do leta 1990 pa je bil odgovorni urednik zabavnega programa RTV Črne Gore. Od leta 1996 je glavni režiser na RTS-u.

Je član Akademije filmske umetnosti in znanosti.

Živi in dela v Beogradu.


IMG_2130.jpg
 

ĐORĐE VESELINOV

Rođen 5. jula 1967 u Slovenj Gradcu u Sloveniji, po majci Slovenac. Do svoje pete godine živeo je u Sloveniji, u Novi Sad došao sa roditeljima 1972. godine gde se i školovao i ostvario porodicu. Živi u Novom Sadu sa suprugom i troje dece.

Đorđe Veselinov je po zanimanju elektroinženjer, smer automatika i računarstvo. Osnivač je jedne od prvih firmi u oblasti informatike u Novom Sadu i Srbiji »Bit computers«, preko koje stiče bogato iskustvo u organizovanju i vođenju firme i realizovanju raznih događaja. Pored prodaje i servisa računara u sklopu firme organizuje centar za informatičku obuku i edukaciju. Iza sebe ima više od 20 godina uspešnog poslovanja i prisustva na sajmovima i manifestacijama u oblasti računarstva.

Od 2014.g. za potrebe Društva Slovenaca Kredarica obavlja dužnost sekretara Društva i poslove odgovornog lica, zadatke stručnog organizatora u kulturi i rukovodioca projekata na manifestacijama, kulturnim priredbama, stručnim ekskurzijama i gostovanjima. Đorđe Veselinov je aktivan učesnik u planiranju i realizaciji svih kulturnih događaja i u drugim oblastima delovanja Društva i kao dugogodišnji član Upravnog odbora u dva mandata i sekretar Društva u prvom mandatu i član Uredničkog odbora Biltena Kredarica doprinosi stalnom napretku Društva, pokreće i realizuje niz uspešnih projekata i zahvaljujući njegovom angažovanju podiže saradnju sa svim relevantnim institucijama koje su zadužene za negovanje i razvoj slovenačkog identiteta pripadnika slovenačke manjine i Društava Slovenaca u Srbiji na veoma visok nivo.

Đorđe Veselinov se u slobodno vreme bavi visokogorskim planinarenjem i alpinizmom. Od 2017.g. dobija status sportiste nacionalnog ranga na osnovu ispenjanih vrhova u proteklom periodu.

Rojen 5. julija 1967 v Slovenj Gradcu v Sloveniji, po materi Slovenec. V Sloveniji je živel do svojega petega leta, v Novi Sad pa prišel s starši leta 1972, kjer se je tudi izšolal in si ustvaril družino. Živi v Novem Sadu z ženo in tremi otroki.

Đorđe Veselinov je po poklicu elektroinženir, smer avtomatika in računalništvo. Ustanovitelj je ene od prvih firm na področju informatike v Novem Sadu in Srbiji »Bit computers«, preko katere si je pridobil bogate izkušnje v organizaciji in vodenju firme in realizaciji raznih dogajanj. Poleg prodaje in servisa računalnikov v sklopu firme organizira center za informacijsko usposabljanje in edukacijo. Za sabo ima več kot 20 let uspešnega poslovanja in prisotnosti na sejmih in manifestacijah na področju računalništva.

Od leta 2014 za potrebe Društva Slovencev Kredarica opravlja dolžnost sekretarja Društva in naloge odgovorne osebe, naloge strokovnega organizatorja v kulturi in vodje projektov na manifestacijah, kulturnih prireditvah, strokovnih ekskurzijah in gostovanjih. Đorđe Veselinov je aktiven pri načrtovanju in realizaciji vseh kulturnih dogajanj na različnih področjih delovanja Društva ter kot dolgoletni član Upravnega odbora v dveh mandatih, sekretar Društva v prvem mandatu ter član Uredniškega odbora Biltena Kredarica prispeva k stalnemu napredku Društva, sproža in realizira vrsto uspešnih projektov in zahvaljujoč njegovemu angažiranju dviga sodelovanje z vsemi ustreznimi inštitucijami, ki so zadolžene za negovanje in razvoj slovenske identitete pripadnikov slovenske manjšine in Društev Slovencev v Srbiji na zelo visoko raven.

Đorđe Veselinov se v prostem času ukvarja z visokogorskim planinarjenjem in alpinizmom. Od leta 2017 ima status športnika nacionalnega ranga na podlagi osvojenih vrhov v minulem obdobju.


Ajduković fotka.JPG
 

ELZA AJDUKOVIĆ

Elza Ajduković,rođena Ullen, je rođena u Murskoj Soboti 1961. godine i po nacionalnosti i državljanstvu je Slovenka. Osnovnu i srednju školu je završila u Murskoj Soboti, profesionalno se bavi dizajnom enterijera, prevođenjem sa slovenačkog jezika na srpski i obratno, povremeno pomaže u učenju slovenačkog jezika za potrebe zapošljavanja, razmene studenata ili boravka u Sloveniji.

Živi u Novom Sadu gde se preselila iz Slovenije zbog braka, ima dva odrasla deteta, svi su upisani u Poseban birački spisak slovenačke nacionalne manjine od 2009.

Aktivna je članica Društva Slovenaca Kredarica u Novom Sadu, predsednica Upravnog odbora i članica uredništva Biltena društva. Povodom desete godišnjice društva primila je srebrnu, a prilikom petnaeste godišnjice društva dobila je zlatnu medalju za doprinos radu DS Kredarica.

Od 2012. godine članica je Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji.

Elza Ajduković, rojena Ullen v Murski Soboti 8.5.1961, Republika Slovenija, po narodnosti in državljanstvu Slovenka. Osnovno šolo in Splošno gimnazijo končala v Murski Soboti, poklicno se ukvarja z oblikovanjem interiera, s prevajajanjem iz slovenskega v srbski jezik in obratno, občasno pomaga pri učenju slovenskega jezika za potrebe zaposlovanja, študentske izmenjave ali bivanja v Sloveniji.

Živi v Novem Sadu od 1986, kamor se je preselila iz Slovenije zaradi poroke, ima dva odrasla otroka, vsi so vpisani v posebni volilni imenik slovenske nacionalne manjšine od 2009.

Je aktivna članica Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu in predsednica Upravnega odbora ter članica uredniškega odbora Biltena društva. Ob 10. obletnici društva je prejela srebrno, ob 15. obletnici pa zlato kolajno za delovanje v DS Kredarica.

Od 2012. leta je članica Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine v Republiki Srbiji.

 


image-0-02-05-729aa6a8c45e9dd74e7d6efca95c984a3caa632eecd179961aae0a8665005a40-V.jpg
 

IVICA GRUDEN

Rođen 1955.god. u Grdelici.

Osnovnu školu i gimnaziju završio u Grdelici ,a Pravni fakultet u

Nišu gde živi i radi. Otac udate cerke . Zajedno sa ženom vodi krojacku radnju za šivenje dečje garderobe.

 

Rojen leta 1955 v Grdelici.

Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Grdelici, Pravno fakulteto pa v

Nišu, kjer živi in dela. Je oče poročene hčerke. Skupaj s soprogo vodi šiviljsko delavnico za otroška oblačila.


Jadranka Bugarinov.JPG
 

JADRANKA BUGARINOV

Rođena 09.04.1962. u Vršcu. Završila srednju ekonomsku školu i radi kao referent računovodstva u Osnovnom sudu u Vršcu. Članica je Društva Slovenaca "Kula" iz Vršca od 2008. godine, a od juna 2017. godine i predsednica istog Društva.

 

Rojena 9.4.1962 v Vršcu. Končala Srednjo ekonomsko šolo, danes deluje kot referentka računovodstva pri Osnovnem sodišču v Vršcu. Od leta 2008 je članica Društva Slovencev Kula iz Vršca, kjer od junija 2017. opravlja tudi vlogo predsednice.


Josip-Veber.jpg
 

JOSIP VEBER

Rođen u Pančevu 28. aprila 1968. godine. Završio je Srednju ekonomsku školu u Pančevu i Srednju saobraćajnu školu u Beogradu. Nakon toga studirao je Višu hotelijersku školu u Beogradu gde je diplomirao 1997. godine, nakon čega upisuje Prirodno-matematički fakultet u Novom Sadu. Studije završava 2000. godine sa najvišom ocenom na diplomskom ispitu i upisuje postdiplomske studije. Od 2000. do 2002. godine radio je u Željeznicama Crne Gore kao šef službe za odnose sa javnošću. Nakon toga bavio se organizacijom kulturnih programa, koncerata, pozorišnih predstava i raznih izložbi na prostorima bivše SFR Jugoslavije. Od 2008. godine dobija zaposlenje u „Železnicama Srbije“ gde radi kao novinar u Medija centru. Osnivač je i prvi predsednik Udruženja Slovenaca Južnog Banata „Logarska Dolina“ u Pančevu, a od 2014. godine član je Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine i predsednik Odbora za informisanje.

I dalje je aktivan u organizaciji raznih kulturnih programa, a kao član nekoliko kulturno umetničkih društava uspešno nastupa kao violinista. Bavi se i izdavaštvom, a do sada je objavio tri knjige iz istorijata železnice kao i monografiju „Slovenci u Južnom Banatu“, prvoj knjizi o Slovencima sa ovih prostora. Oženjen je sa Kristinom Veber.

 

Rojen v Pančevu, 28. aprila 1968. leta. Končal je Srednjo ekonomsko šolo v Pančevu in Srednjo prometno šolo v Beogradu. Zatem je študiral na Višji hotelirski šoli v Beogradu, kjer je leta 1997 tudi diplomiral, nakar se je vpisal na Naravoslovno-matematično fakulteto v Novem Sadu. Študij je z najvišjo oceno zaključil leta 2000 in se takoj vpisal v podiplomski program. Od leta 2000 do 2002 je delal pri Železnicah Črne Gore, kot šef službe za odnose z javnostjo. Zatem se je ukvarjal z organizacijo kulturnih programov, koncertov, gledaliških predstav in raznih razstav na prostoru bivše SFR Jugoslavije. Leta 2008 se je zaposlil pri Železnicah Srbije, kjer dela kot novinar v Media centru. Je ustanovitelj in prvi predsednik Društva Slovencev Južnega Banata Logarska dolina v Pančevu, od 2014. pa tudi član Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in predsednik Odbora za informiranje. Še naprej deluje kot organizator raznih kulturnih programov in kot član več kulturnih umetniških društev uspešno nastopa kot violinist. Ukvarja se z založništvom, do sedaj je objavil tri knjige o zgodovini železnice in monografijo Slovenci v Južnem Banatu, prvo knjigo o Slovencih na tem področju. Poročen je s Kristino Weber.


Maja Đukanović.JPG
 

MAJA ĐUKANOVIĆ

Rođena 27. maja 1962. u Ljubljani, u Beogradu završila osnovnu i srednju školu, gde je i diplomirala, magistrirala i doktorirala na Filološkom fakultetu, na kojem od 1989. predaje slovenački jezik, sada u zvanju redovnog profesora. Na Filološkom fakultetu u Beogradu je uvela studije slovenačkog jezika kao paralelne studije na Katedri za Opštu lingvistiku. Članica Društva Sava u Beogradu od njegovog osnivanja 2001. godine, gde je do 2007. predavala slovenački jezik. Izabrana u Nacionalni savet slovenačke nacionalne manjine u prvom i drugom sazivu. Predsednica Odbora za obrazovanje, autor i koautor kulturnih projekata, u kojima aktivno učestvuju pre svega mladi. Pored brojnih naučnih članaka autor je ili koautor Gramatike slovenačkog jezika, Srpsko-slovenačkog i slovenačko-srpskog rečnika, udžbenika za najviši nivo učenja slovenačkog jezika i stručnih studija.

Rojena 27. maja 1962 v Ljubljani, je v Beogradu končala osnovno in srednjo šolo, ter diplomirala, magistrirala in doktorirala na Filološki fakulteti v Beograd, kjer od l. 1989 poučuje slovenski jezik, sedaj v nazivu redne profesorice. Na Filološki fakulteti v Beogradu je uvedla slovenščino kot vzporedno študijsko smer na Oddelku za splošno jezikoslovje. Članica Društva Sava v Beogradu je od njegove ustanovitve leta 2001, kjer je do 2007. poučevala slovenski jezik. Izvoljena je v Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v prvem in drugem sklicu. Je predsednica Odbora za izobraževanje, avtorica in soavtorica kulturnih projektov, v katerih aktivno sodelujejo predvsem mladi. Poleg številnih znanstvenih člankov je avtorica ali soavtorica Slovenske slovnice, Srbsko-slovenskega in slovensko-srbskega slovarja, učbenika za najvišjo raven učenja slovenskega jezika in strokovnih študij.


Marija Vauda, portret, detalj .jpg
 

MARIJA VAUDA PILIPOVIĆ

Marija Vauda Pilipović, rođena 1961. u Beogradu.

 Završila Fakultet primenjene umetnosti u Beogradu 1986, katedra vajarstva. Član Ulus-a. Ima status samostalnog umetnika.

Profesionalno se bavi vizuelnom umetnošću. Izlagala na brojnim samostalnim i grupnim izložbama u zemlji inostranstvu. Radovi joj se nalaze u zbirci Muzeja savremene umetnosti u Beogradu i privatnim kolekcijama. Bavi se raznovrsnim aspektima vizuelne umetnosti (slika, skulptura, video, fotografija, crtež, hepening, performans, digitalna slika), pisanjem o fenomenima u okviru umetnosti, pedagoškim radom, primenjenom umetnošću.

Marija Vauda Pilipović, rojena leta 1961 v Beogradu.

Doštudirala je leta 1986 na Fakulteti uporabnih umetnosti v Beogradu, in sicer na oddelku za kiparstvo. Je članica Ulus-a in ima status samostojne umetnice.

Profesionalno se ukvarja z vizualno umetnostjo. Razstavljala je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v domači in tudjih deželah. Njena dela se nahajajo v zbirki Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu in v zasebnih zbirkah. Ukvarja se z raznovrstnimi spektakli vizualne umetnosti (slika, skulptura, video, fotografija, risba, happening, performans, digitalna slika), pisanjem o fenomenih v okviru umetnosti, s pedagoškim delom in uporabno umetnostjo.


Milena1.jpg
 

MILENA SPREMO

Milena Spremo je rođena 29.01.1978 u Ljubljani. Nakon završene gimnazije u Kamniku upisala je Filozofski fakultet Univerziteta u Ljubljani gde je 2002. godine diplomirala i time stekla stručno zvanje univerzitetsko diplomirani filozof i profesor geografije. Postdiplomske studije nastavila je na filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani, te na Odseku za filozofiju 2007. godine stekla naučni naziv magistra nauke sa područja metafizike i ontologije. Na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani je 2016. godine uspešno odbranila doktorsku disertaciju i time stekla naziv doktora nauka sa područja filozofije.

Milena Spremo se je rodila 29.januarja 1978 v Ljubljani. Po končani gimnaziji v Kamniku se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala in pridobila strokovni naslov diplomirana filozofinja in profesorica geografije. Podiplomski študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za filozofijo in leta 2007 pridobila znanstveni naslov magistrica znanosti s področja ontologije in metafizike. Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo in si pridobila znanstveni naziv doktorica znanosti.


unnamed (1).jpg
 

SAŠA RADIĆ

Rođen 19.08.1982. godine u Požarevcu.

Srednju medicinsku školu-smer farmaceutski tehnicar završio je u Požarevcu, Diplomirao je na Pravnom fakultetu Univerziteta u Kragujevcu i stekao stručni naziv diplomirani pravnik.

Predsednik je Udruženja Slovenaca iz Kostolca, koje je deo Društva “Sava” iz Beograda. Organizovao učenje slovenačkog jezika u Kostolcu kao i Centralnu proslavu “Prešernov dan” uz prisustvo više od 200 Slovenaca iz cele Srbije, predstavnika Ambasade Republike Slovenije i nadbiskupa Beogradske nadbiskupije. Član je Nacionalnog saveta i izabran je za potpredsednika Izvršnog odbora Nacionalnog saveta.

Rojen 19.8.1982 v Požarevcu.

Srednjo medicinsko šolo – smer farmacevtski tehnik je končal v Požarevcu, zatem je diplomiral a Pravni fakulteti Univerze v Kragujevcu in pridobil strokovni naziv diplomirani pravnik.

Je predsednik Društva Slovencev iz Kostolca, ki deluje kot del Društva Sava iz Beograda. Organiziral je poučevanje slovenskega jezika v Kostolcu in Centralno proslavo Prešernovega dne, ki jo je obiskalo več kot 200 Slovencev iz cele Srbije, predstavnikov Veleposlaništva Republike Slovenije in predstavnikov nadškofije v Beogradu. Je član Nacionalnega sveta, kjer je izbran za podpredsednika Izvršnega odbora.

POZIV ZA PODRŠKU LISTE "СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ"

Dragi članovi,

Pozivamo vas da svojim potpisom podržite listu kandidata za članove Nacionalnog saveta "СЛОВЕНЦИ ЗАЈЕДНО – SLOVENCI SKUPAJ"  koju predlaže Društvo Sava.

Izbori za Nacionalne savete će se održati 4.11.2018. i pravo glasa imaju upisani u Posebne biračke spiskove.

Uz prisustvo javnog beležnika, prikupljanje potpisa će se odvijati u prostorijama Društva (Terazije 3/9) u četvrtak 11.10.2018 od 16:30 do 19 časova.

Molimo da ponesete sa sobom identifikacioni dokument (lična karta,pasoš), da prethodno proverite da li ste upisani u Poseban birački spisak, i, ukoliko niste, da se upišete u isti.

Na ovom linku možete proveriti da li ste upisani u Poseban birački spisak:

https://upit.posebanbirackispisak.gov.rs/

Logo NS (1).png

Volitve v Nacionalne svete 2018 - Intervju s Sašom Radićem

Ljubeznivo vas vabimo, da si preberete informativen intervju s Sašom Radićem, predsednikom podružnice Društva Slovencev "Sava" v Kostolcu in članom Nacionalnega sveta, ki je bil objavljen v tedniku Reč naroda.


Do intervjuja lahko dostopate na neposredni povezavi:

https://recnaroda.co.rs/slovenci-neposredno-biraju-nacionalni-savet-slovenci-neposredno-volijo-nacionalni-svet/

Kompas Podonavja v pomoč pri orientaciji v novem okolju

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO se ob Svetovnem dnevu univerzalnega dostopa informacij, ki ga obeležujemo 28. septembra, pridružuje projektu Kompas Podonavja . Gre za spletno informacijsko platformo, ki novim prebivalcem vsake od osmih držav podonavske regije prinaša informacije v zvezi z delom, prihodom in bivanjem, izobraževanjem, življenjem v novi državi, zdravjem in učenjem lokalnega jezika. Informacije so zapisane v lokalnem jeziku ter v jezikih držav, od koder novi prebivalci najpogosteje prihajajo. Za Slovenijo so poleg slovenščine informacije še v angleščini, albanščini, bosanščini in ruščini.

Kompas_Podonavja.jpg


Informacijska platforma Kompas Podonavja je namenjena Erasmusovim študentom, potencialnim vlagateljem in prosilcem za azil, ki pogosto ne vedo, kje iskati informacije v zvezi z vsem, kar si morajo urediti ob prihodu v novo državo. Številne informacije na enem mestu so lahko v korist tudi slovenskim državljankam in državljanom. Kompas Podonavja je koristna pomoč pri orientaciji v novem okolju.

Dragomir Zupanc nagrađen "Zlatnim javorom" za ukupan doprinos kinematografiji

Slovenački reditelj koji živi i radi u Beogradu, predsednik Skupštine Društva Sava i predsednik Odbora za kulturu Društva Sava, Dragomir Zupanc, na ovogodišnjem Jahorina Film Festivalu koji se održava na Palama, nagrađen je “Zlatnim javorom” za ukupan doprinos kinematografiji.

U ime celokupnog Društva Sava, čestitamo našem istaknutom članu na vrednom priznanju!

 
drago.jpg
 

POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA V MURSKI SOBOTI – TABOR RAZIŠČIMO SLOVENIJO

V juniju 2018 se je kar pet otrok iz Društva Slovencev Sava udeležilo Tabora raziščimo Slovenijo.

Šolo sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, organizira pa Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti.

V dopoldanskem času se udeleženci učijo slovenščino, ob popoldnevih in med vikendom pa zanje organiziraJO ustvarjalne, športne in druge družabne dejavnosti, ob katerih spoznavajo značilnosti Slovenije in njenih regij.

Svoje vtise bivanja in učenja so otroci strnili v spodnjem zapisu.

Imel sem posebno sobo. V njej sem bil sam. Spal sem v postelji za dva. Kopalnico pa sem delil z Andrejem in  Matejem iz Beograda.

Đorđe, Smederevo

Učili smo se veliko, 4 ure vsak dan. Preveč J. Učitelji so bili prijazni. V skupini sem bila z učenci, ki sem jih poznala od prej, nekaj je bilo novih. Najraje sem se družila z Milo iz Kruševca.

Ksenija, Smederevo

Najbolje sem se imel na bazenu. Lahko smo skakali v vodo iz roba bazena in se spuščali po toboganu. Enkrat smo se na toboganu vsi zaleteli en v drugega.

Andrej, Beograd

Imeli smo veliko športnih aktivnosti: nogomet, odbojko, košarko ... Žal ni bilo za vse dovolj koles, zato nismo kolesarili. Jaz rada kolesarim.

Dunja, Beograd

Vozili smo se s splavom in si ogledali mlin na Muri. Mlin še melje moko. V centru Murske Sobote smo videli znamenite in stare stavbe in cerkve.

Bilo nam je lepo in še bi se radi kdaj vrnili.

Đorđe, Ksenija, Andrej, Dunja in Matej

Udelezenci Tabora raziscimo Slovenijo in spremljevalke iz Srbije

Udelezenci Tabora raziscimo Slovenijo in spremljevalke iz Srbije

DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V DRUŠTVU SLOVENCEV SAVA

Dopolnilni pouk slovenščine v tujini organizira in financira Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Teče v prostorih na Terazijah 3 v Beogradu in v Kostolcu na Srednji strokovni šoli Nikola Tesla.

Organiziran je v ločenih skupinah za otroke in odrasle učence. Sestajajo se ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah, skupaj 15 šolskih ur na teden.

Otroci in mladostniki so razdeljeni v tri skupine in je tako pouk organiziran glede na njihovo starost in predznanje jezika. Odrasli učenci, ki zlasti utrjujejo znanje in poznavanje Slovenije, slovenske kulture in običajev, v nadaljevalni in izpopolnjevalni skupini pa tudi znanje jezika, se sestajajo ob četrtkih zvečer, razdeljeni so v tri skupine, glede na nivo znanja oz. število let učenja. Ob sredah se jezika učijo odrasli učenci začetniki. Pouk slovenščine se izvaja tudi v Kostolcu. In to v torek zvečer.

Poleg učenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka srečujejo z različnimi vidiki slovenstva, spoznavajo zgodovinske, geografske, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi, njegovi samobitnosti. Cilje, poleg učenja pri pouku, dosegajo na različne načine: preko delavnic in predavanj ter projektov, ki jih izvajajo priznani predavatelji, umetniki iz Slovenije ali člani Društva Sava, Poletnih šol jezika v Sloveniji, Ekskurzij v Slovenijo, s sodelovanjem na mnogih manifestacijah Slovencev po Srbiji ...

Vabljeni k pouku slovenskega jezika v Društvo Slovencev Sava.

Dodatne informacije so na voljo v društvenih prostorih ali pri učiteljici Tatjani Bukvič (tatjana.bukvic@guest.arnes.si, tel.: 063 743 9380).