OBAVEŠTENJE

Drage članice i članovi Društva Sava,

Obaveštavamo Vas da je u toku izložba „Rešetari sa Crvenog krsta – vek trajanja u Beogradu“ koju možete pogledati u Manakovoj kući, u ulici Gavrila Principa br.5 u Beogradu. Zahvaljujući našem članu, g. Ivanu Debeljaku, ovaj zanat – izrada sita i druge „suhe robe“ – istrajava i danas, tačno sto godina od kada se Slovenac Edvard Cvar iz Ribnice nastanio u Beogradu donevši ovaj zanat. Posetioci će na izložbi imati priliku da vide ručno izrađena sita i alate kojima se prave.

Izložba će trajati do 12. novembra 2019. godine, a ulaz na izložbu je besplatan.

Radno vreme Manakove kuće je utorak-subota od 10 do 17h.

New Project.jpg


BILI SMO NA MAVRICI

Učenci dop. pouka slovenščine so se v soboto, 12. 10. 2019 udeležili že tradicionalne prireditve v Subotici z naslovom Mavrica. Na njej sose s kratkim recitalom predstavile Neda, Teodora, Jelena in Maja. Druženje se je po uradnem nastopu nadaljevalo ob ogledu živalskega vrta Palić. Vreme je poskrbelo za lep in topel dan, organizatorji DS Subotica in udeleženci pa za prijetno vzdušje. Iskrene čestitke vsem nastopajočim!

IMG-5b2f3ec009c24c4f622ce4ee0c0d23cf-V.jpg
IMG-f1778415508fdb2d7e0daf83c5ac27d3-V.jpg


POT SUVERENOSTI

Dne 28. 9. 2019 so v Pišecah slovesno otvorili Pot suverenosti. Dogodek so z nastopom pospremili učenci Osnovne šole Maksa Pleteršnika in Ženski pevski zbor Orlica Pišece. Pot je blagoslovil pišeški župnik Gregor Majcen. Pohoda so se udeležili predsednik Društva Pleteršnikova domačija Martin Dušič, člana Društva Slovencev Sava iz Beograda Sonja Dinić Medurić in Miroslav Medurić, ter članica tako Društva Sava kot Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Aurena Dinić. Če pridete v Kozjanski Park, lepo vabljeni, da se udeležite poti z zgodovinskim pomenom, ki pelje skozi krasno naravo slovenske dežele.

71828460_910567859309977_8532284882368331776_n.jpg

LIKOVNA DELAVNICA ANE KOGOJ

V soboto, 24. 9. smo se v likovni delavnici družili z akademsko slikarko Ano Kogoj, ki ustvarja in živi v Ljubljani. Za otroke je pripravila in vodila delavnico, na kateri so nastali lepi izdelki. Kot motiv so si otroci lahko izbrali otroško plišasto igračo medvedka ali pa lončeno majolko z jabolkom in skodelico. Pri risanju so lahko uporabili svinčnik ali barvice. Pri delu jih je vodila Ana, ki se je z milino in vzpodbudno besedo znala približati otrokom ter iz njih izvabiti skrit talent. Da otroška ustvarjalnost ne pozna meja, je vidno v njihovih izdelkih, ki sedaj lepšajo steno v društvenih prostorih.

2019-09-21 12.11.23.jpg
2019-09-21 12.13.22.jpg

VABILO NA ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE AKADEMSKE SLIKARKE KOGOJ ANE V SREDO 18.SEPTEMBRA 2019, OB 18.30H

Akademska slikarka Kogoj Ana je rojena v Beogradu 1978. Leta 2016 je magistrirala iz slikarstva v Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. Naslov njenega magistrskega dela je "Nevidno v abstraktni umetnosti".

Za abstraktno slikarstvo je značilna strogo individualna misel - umetnik ustvarja samo svoje oblike in predstavnost.

V sodobni umetnosti pa se umetniki poslužujejo predstavnosti pionirjev abstraktnega slikarstva.

Ana Kogoj skuša v svoji umetnosti ohranjati abstraktnost v okvirju individualne miselnosti, ali pa se gibati v področju absolutnega.

Zanima jo reprezentacija jasnovidnih oblik, prevodi slišnih vibracij v vizualno izkušnjo in tako tudi pomenskost geometrijskih oblik v različnih barvnih kompozicijah. Z njimi pa želi izražati duhovne vsebine, ki jih umetnost upodabljanja in iluzija resničnosti ne premoreta.

Ana Kogoj03.jpg

Društvo Slovencev Sava

Terazije 3/IX

11000 Beograd

POUK SLOVENŠČINE V KOSTOLCU

V Tehnični šoli Nikola Tesla v Kostolcu je bil, kot vsak torek, zadnji šolski dan za odrasle učence slovenskega jezika. Vsi udeleženci so prejeli potrdila o obisku pouka, nekateri med njimi že petič.

V Kostolcu se držijo izreka: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« Tako se v tej večkulturni in večjezikovni sredini že pet let izvaja pouk slovenskega jezika in kulture, ki ga podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS.

učenci v Kostolcu.jpg

Predsednik Izvršnega odbora Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, Saša Radić je že napovedal, da se bo učenje jezika nadaljevalo tudi v naslednjem šolskem letu. Vabljeni na naša srečanja.

Saša Radić

S PLESOM, PESMIJO IN RECITALOM SMO ZAKLJUČILI ŠOLSKO LETO

Učenci dop. pouka slovenskega jezika so v nedeljo s kulturnim programom zaključili letošnje šolsko leto. V goste so sprejeli vrstnike iz OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ki so za obiskovalce zaplesali in zapeli otroške plese in pesmi v koreografiji z naslovom ”Povudn muž”. Mentorica otroške folklorne skupine je Marjana Žnideršič, ravnateljica šole pa Nuška Ogorevc. Prisotni smo bili očarani nad uigranostjo otroških gibov in milo spevnostjo slovenske pesmi iz otroških grl, ki jih je spremljal glas harmonike. Program je bil paša tudi za oči, saj so nastopajoči nosili dolenjsko narodno nošo.

vznemirjenje pred nastopom (1).JPG

Po vljudnostnih pozdravih so se predstavili še učenci domačini. Recitirali so pesmice in prejeli darila ter priznanje za celoletno sodelovanje pri pouku. Po prireditvi je bilo še ravno dovoj časa za pogostitev in sproščeno druženje. Nismo se še čisto poslovili, saj odhaja velika skupina učencev naslednje dni na ekskurzijo. Še se bomo družili po slovensko med Slovenci in v Sloveniji.

Učiteljica Tatjana se za pomoč pri ustvarjalnih delavnicah zahvaljuje gospe Nuši Gerden, Tanji Baltić, Sonji Dinić in gospodu Miroslavu Diniću ter Nebojši Raka. Za lepa novoletna darila gospe Branki Bukovec iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, Danijeli Fisakov iz Slovenskega poslovnega kluba za darila otrokom ob koncu pouka (donatorja daril: Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav), Društvu Slovencev Sava za finančno in organizacijsko pomoč ter staršem otrok, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika, za gostiteljstvo.

LEPOTE POMURJA IN GOSTOLJUBJE DOMAČINOV

Namen letošnje ekskurzije v Pomurje za učence dop. pouka v Srbiji od 5. 6. do 9. 6. 2019 je bil v popolnosti dosežen. Učenci so gostovali pri vrstnikih na Oš Veržej in OŠ Bakovci. Prisostvovali so pri pouku, se družili s slovenskimi vrstniki in preko slovenskega jezika spoznavali slovensko kulturo, življenje, navade ... , sodelovali so pri projektu 24 ur z reko Muro in počastili 100-letnico priključitve Prekmurja matici.

Murska Sobota.jpg
pustna maska in Jelena.jpg

Pri pouku v slovenski šoli so bogatili besedišče in spoznali slovenski šolski sistem. Bivanje pri vrstnikih in druženje z družino gostiteljico pa je učencem dalo vpogled v način življenja v Sloveniji, spoznali so kulturo in slovenske navade. Popoldanske aktivnosti so vključevale ogled znamenitosti v kraju in okolici. Učenci so se aktivno udeležili enodnevnega projekta 24 ur z reko Muro: na terenskem popisu so spoznali biotsko pestrost, posebnosti in lepote reke Mure, sodelovali so pri številnih tematskih eksperimentalnih in ustvarjalnih delavnicah, pri vodenih raziskovalnih sprehodih, si ogledali Babičev mlin.

Ptujski grad.jpg

Sonja in Tara iz Beograda sta o ekskurziji zapisali: »Gostitelji so bili super. Všeč nama je bila šola in novi prijatelji. Najbolje je bilo na bazenu v Termah Banovci. Veržej je lepo in mirno mesto. Ogledali sva si Muzej Vulkanija, kjer sva videli, kako izgleda vulkan odznotraj. Nenavadno.«

delavnica 24 ur z reko Muro.jpg

Sonjin oče pa je javil: » Sonja je polna lepih vtisov. Bilo ji je prelepo pri družini Svenšek, cela družina je krasna. Ob prihodu nam je cel večer pripovedovala o tem, kaj vse je videla, in mi smo jo očarani poslušali in se čudili, koliko vsega lepega je doživela v tako kratkem času.«

učiteljica Tatjana

Terme Banovci.jpg
pečen kruh ob reki Muri.jpg

S PLESOM, PESMIJO IN RECITALOM SMO ZAKLJUČILI ŠOLSKO LETO

Učenci dop. pouka slovenskega jezika so v nedeljo s kulturnim programom zaključili letošnje šolsko leto. V goste so sprejeli vrstnike iz OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ki so za obiskovalce zaplesali in zapeli otroške plese in pesmi v koreografiji z naslovom ”Povudn muž”. Mentorica otroške folklorne skupine je Marjana Žnideršič, ravnateljica šole pa Nuška Ogorevc. Prisotni smo bili očarani nad uigranostjo otroških gibov in milo spevnostjo slovenske pesmi iz otroških grl, ki jih je spremljal glas harmonike. Program je bil paša tudi za oči, saj so nastopajoči nosili dolenjsko narodno nošo.

Po vljudnostnih pozdravih so se predstavili še učenci domačini. Recitirali so pesmice in prejeli darila ter priznanje za celoletno sodelovanje pri pouku. Po prireditvi je bilo še ravno dovoj časa za pogostitev in sproščeno druženje. Nismo se še čisto poslovili, saj odhaja velika skupina učencev naslednje dni na ekskurzijo. Še se bomo družili po slovensko med Slovenci in v Sloveniji.

vznemirjenje pred nastopom.JPG

Učiteljica Tatjana se za pomoč pri ustvarjalnih delavnicah zahvaljuje gospe Nuši Gerden, Tanji Baltić, Sonji Dinić in gospodu Miroslavu Diniću ter Nebojši Raka. Za lepa novoletna darila gospe Branki Bukovec iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, Danijeli Fisakov iz Slovenskega poslovnega kluba za darila otrokom ob koncu pouka (donatorja daril: Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav), Društvu Slovencev Sava za finančno in organizacijsko pomoč ter staršem otrok, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika, za gostiteljstvo.

vsi naši- Pišece in Beograd.jpg

MODELARSKA DELAVNICA - KLOPOTEC

V bližini Brežic, samo nekaj kilometrov proti Kozjanskemu parku, se nahaja vas Pišece. Prav v teh krajih, pred približno 150. leti, so vinogradniki izdelali prvi klopotec. Jaz sem ga prvič slišal, ko sem z družino bival nekaj dni v tej idilični vasici.

IMG_20190518_112700.jpg

Želel sem približati del lepega občutja in energije, ki sem ju doživljal ob zvokih klopotca,  otrokom v mestu. Zato sem v Beogradu v skupnosti predlagal, da bi izvedel modelarsko delavnico. Želel sem, da bi mladi, ki živijo daleč od Slovenije, spoznali in izdelali klopotec. Otroci so se z veliko nežnostjo in pozornostjo dotikali lesenih delov. Zbrano so poslušali zgodbo o klopotcu, zgodbo iz preteklost... Lepo jih je bilo gledati, ko so s svojimi prsti poganjali vrtljivi del in poslušali njegov zven in ropot. Njihovi zadovoljni obrazi so mi povedali, da so v modeliranju uživali. Za nagrado so otroci lahko domov odnesli vsak svoj klopotec.

 

Miroslav Medurić

IMG_20190518_112614.jpg
IMG_20190518_114510.jpg

V RUMI BEREMO S SLOVENIJO

Letos smo se že drugič pridružili slovenski Noči knjige z 2-dnevnim projektom Beremo s Slovenijo, ki smo ga izvedli v DS Emona Ruma od 11. do 12. maja. Naša gostja je bila priljubljena slovenska pisateljica mag. Barbara Hanuš, soustvarjalka otroške revije Ciciban.

Projekt so finančno podprli Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Bralna značka Slovenije in DS Emona Ruma s sponzorji in prostovoljci, strokovno pa slovenski Zavod za šolstvo.

Srečanja se je prvi dan udeležilo 53 in drugi dan 32 učencev, starih od 8 do 13 let. Prišli so iz društev oz. skupnosti Slovencev iz Niša, Kruševca, Smedereva, Beograda, Vršca, Novega Sada in Rume ter gostje iz Banjaluke. Prvi dan se nam je pridružilo tudi 9 učencev, ki obiskujejo fakultativni pouk slovenščine v OŠ Prve vojvodinske brigade pri prof. Nini Stanimirov Veriš.

Za dobro počutje in izvedbo nekaterih delavnic so poskrbele skrbne članice gostujočega društva, za koordinacijo pa učitelji dop. pouka. Otroci so se lahko izkazali v različnih delavnicah: kuharski, športni, likovni, plesni, naravoslovni in literarno ustvarjalni z naslovom Slovenski pravljični junaki. Ob delu pa so imeli še dovolj časa za branje slovenskih mladinskih knjig in za prijetno, spoštljivo druženje z vrstniki iz društev Slovencev iz Srbije in BiH.

V najpristnejšem stiku s knjigo pa so bili učenci na večerni prireditvi, ki jo je za njih pripravila pisateljica Barbara Hanuš. Na zanimiv in slikovit način je v prvem delu predstavila nastajanje knjig: kje ustvarjalec dobi navdih in dejo za pisanje, kdo je ilustrator, urednik..., pokazala jim je večjezične knjige, ki jih lahko berejo otroci, ki še ne znajo slovensko. V nadaljevanju je k razmišljanju pritegnila vse udeležence, morali so iskati slovenske besede ali sestavljati stavke. Na koncu je otroke pozvala, da v paru iz svojih teles sestavijo črko iz slovenske abecede. Bilo je nadvse zabavno in poučno.

Otroci so svoje vtise strnili v nekaj stavkih. Zapisali so:

ü  Pri športu smo skakali v vreči, vlekli vrv in tekli. Moja ekipa je zmagala v vleki vrvi. Dobili smo medaljo. Meni je bilo v Rumi zelo všeč. Naučila sem se, da ne smemo uničevati okolja.

Jelena, Beograd

ü  Meni je bila najboljša kuharska delavnica. S prijateljicami smo pripravile različne sladke jedi. Lepo je bilo, ko smo topile čokolado in polnile košarice s suhim sadjem. Na koncu smo pojedle vso preostalo čokolado. Ostali bi lahko več dni.

Ljubica, Niš, Ksenja, Smederevo

ü  Mene so motile smrdljivke, ki so zvečer priletele v sobo.

Relja, Beograd

ü  Pri plesni delavnici smo plesali folklorne plese. Bilo je dobro, počutila sem se super!

Jana M., Nataša, Beograd

ü  Nisem mogla spati, ker sem preveč pojedla. Najboljša je bila kuharska delavnica.

Elena, Beograd

ü  Najlepše mi je bilo na likovni delavnici. Narisala sem drevo z veliko cvetov iz makaronov. Ni mi bila všeč večerna zabava.

Tara, Beograd

ü  Hrana je bila dobra. Veliko smo se igrali. Všeč mi je bila literarna delavnica. Ves dan smo ustvarjali. Za vedno mi bo ostalo v lepem spominu naše druženje.

Teodora, Beograd

ü  Meni je bilo vse všeč. Le postelja je bila pretrda.

Jovan, Beograd

ü  Lepo je bilo spoznati tudi druge otroke, ki se učijo slovensko. Dobila sem nove prijatelje.

Anja, Kruševac

ü  Najlepše mi je bilo v športni delavnici in z Nedo. Neda je moja nova prijateljica.

Hana, Beograd

ü  Meni je bilo čisto vse všeč.

Milica, Vršac - Gudurica

ü  Zelo lepo sem se imel, vse mi je bilo všeč,  posebno šport.

Mario, Vršac – Gudurica

ü  Delavnice so bile zelo zanimive in lepo mi je bilo.

Radmila, Vršac - Gudurica

ü  Najboljše je bilo v literarni delavnici. Spoznala sem junake iz slovenskih zgodb. Pisali smo pesem o teh junakih. Iskali smo rime. Zelo mi je bilo lepo. Jaz bi še rada prišla.

ü  Jana, Beograd

 

SLOVENSKI LITERARNI JUNAKI  (pesem, ki je nastala v literarni delavnici)

 

KEKEC JE DOBRO DELO NAREDIL,

ZATO SE JE VESELIL.

BEDANEC SE JE KEKCU SMEJAL,

A ON GA JE V KOZJI ROG NAGNAL.

BOBEK V GOZDU HIŠICO IŠČE

IN MUCO COPATARICO OBIŠČE.

MUCA MU SKUHA KOSILO IN MU DA DARILO.

JELKA Z DEŽNIKOM PRILETI IN VSE OBDARI.

BOGDANKA SI NOVO KRILO ŽELI,

S ŠKARJAMI GA LAHKO NAREDI.

ZDAJ PA VSAK NAJ LEPO ZASPI.

 

Vsi udeleženci se za pripravo in izvedbo projekta Beremo s Slovenijo najlepše zahvaljujemo organizatorjem, izvajalcem delavnic, pisateljici Barbari Hanuš za nastop in finančnim podpornikom. Bilo nam je lepo.

 

Učitelji dop. pouka v Srbiji Rut, Zoran in Tatjana

IMG_20190511_153054.jpg
IMG_20190512_110045.jpg

VABILO NA KONCERT

Subota, 18. maj, 20.00, Velika sala

AKADEMSKI HOR VINKO VODOPIVEC i HOR „STUDENjAK“

 

Primorski (Primorska, zapadni deo Slovenije, prim. ur.) akademski hor Vinko Vodopivec osnovan je 1953. godine, od strane studenata Ljubljanskog univerziteta, a koji su poreklom iz ove regije. Hor je dobio ime po primorskom svešteniku, patrioti i kompozitoru Vinku Vodopivcu (1878 – 1952). Budući da je hor studentski, karakteriše ga redovna promena pevačke postave, ali i pored toga hor ostvaruje zavidan nivo kvaliteta pevanja, te niže uspehe na brojnim takmičenjima i festivalima. Hor Studenjak savremeni je hor koji daje kreativnu slobodu izražavanja studentima, bez obzira na njihove pevačke sposobnosti. Hor je poligon za jednu novu horsku praksu koja podrazumeva angažman pevača pri kreiranju repertoara, od pisanja stihova do komponovanja pesama. Radionicu vodi Matija Anđelković.

05-Plakat-Turneja-2019-Beograd sa logom (1).jpg

VTISI S PREDAVANJA

V sredo, 8. maja, smo v društvenih prostorih prisluhnili predavanju prof. dr. Katje Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici. Predavateljica nas je na predavanju, naslovljenem Zofka Kveder, slovanska kulturna in feministična ikona, popeljala skozi izjemno zanimivo življenjsko pot Zofke Kveder, predstavila njen obsežen (širšemu občinstvu sicer manj znan) ustvarjalni opus, s poudarkom na ženskih likih, ki so bili deležni obravnave v njenih zgodbah. Spoznali smo različne ženske (matere, študentke, ekscentrične ženske, umetnice ...), ki so našle svoj glas v njenih delih in ki jih je Z. Kveder prikazala človeško in sočutno. V mnogih od njih je prepoznati avtobiografske elemente. S predstavitvijo izjemne Slovenke in njenega dela nas je predavateljica navdušila za ponovno branje Zofke Kveder, sicer edine avtorice, katere dela so izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (ur. Katja Mihurko Poniž).

DSC_6976.JPG
DSC_6990.JPG

 

ČUTIM SLOVENIJO

V sredo, 17. 4. smo imeli v prostorih društva čast in veselje spoznati ter prisluhniti gostu iz Slovenije. Obiskal nas je priznani slovenski kantavtor iz Brežic, Peter Dirnbek. Navdušil nas je s svojimi melodijami in glasom. Njegove besede so bile tople ob izpovedi ljubezni in rezke ob opozarjanju o neenakosti in potlačenem človekovem dostojanstvu.

Koncert 5.jpg

Z izjemno senzibilno pozornostjo do poslušalcev je našel ravno prave besede za vsakega od njih. Peter, človek velikega srca, fant s kitaro, se nam je odprl s pripovedjo o svoji življenski poti. To je bila iskrena in neolepšana pripoved polna duhovitosti in duha. Take ljudi danes srečamo le redko. Hvala ti Peter. Pridi še kdaj!

 

Sonja Dinić Medurić

Koncert 4.jpg