Spoštovani člani in članice Društva Sava,
Obveščamo Vas, da bo pisarna Društva Sava na Terazijah 3 ponovno začela z administrativnim delovanjem naslednjo sredo, 3.junija 2020, 18.00 – 20.00.
Hkrati Vas želimo obvestiti, da redna druženja in vse ostale aktivnosti ne bodo potekale vse do jeseni 2020.
Hvala za razumevanje.
Društvo Sava
Spoštovani,
Društvo Pleteršnikova domačija Pišece tudi letos vabi drage rojake iz zamejstva in po svetu v Pišece, kjer si lahko v Pleteršnikovi zidanici ustvarijo svoj začasni slovenski dom, in to brezplačno.
Oba naša projekta ¨Moja hiša je tvoj dom¨ in za mlade ¨Od Maksa do faksa¨ podpira in sofinancira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prosimo, da objavite obe vabili s prijavnicama in ju morda tudi posredujete rojakom (priponki).
Zbirnik informacij, fotografij, vtisov v slov. in angl.: https://padlet.com/dompisece/gdkbvnw7dvpec6cd
Zelo bomo veseli, če nas boste obiskali tudi vi.
DOBRODOŠLI!
Lepo vas pozdravljamo
Martin Dušič, predsednik DPD, s člani društva in drugimi prostovoljci iz Pišec
Društvo Slovencev v Beogradu, Društva Sava, se prisrčno zahvaljuje gospodu Štefanu Kardošu in celi ekipi filma Stric Geza gre v Zaturce, za zajeten paket zanimivih in sodobnih knjig, ki bodo bogatile našo in knjižnice drugih slovenskih kulturnih društev po Srbiji.
Društvo Slovencev v Beogradu – Društvo Sava
Vabimo vas, da obiščete virtualno razstavo » Znameniti Slovenci v Beogradu 2«.
Projekt Društva Slovencev v Beogradu – Društva „Sava“, Znameniti Slovenci v Beogradu, je pričet leta 2014 z namenom, da se potomci Slovencev v Beogradu, predvsem mlade generacije, pa tudi celotna javnost, seznanijo – preko razstave posterjev in kataloga v srbskem in slovenskem jeziku – z zgodovinskimi in pomembnimi osebami slovenskega rodu, predvsem s tistimi s konca 19. in iz prve polovice 20. stoletja, ki so v Beogradu zapustile dragoceno sled na različnih področjih ustvarjanja. Spomin nanje je doprinos kulturi spomina, tako v okviru slovenske narodne manjšine v Srbiji – nastale z razpadom skupne države SFRJ (1991), kot v okviru širše slovenske skupnosti – v sami Sloveniji in pri Slovencih, živečih po celem svetu.
Zamisel likovnih urednikov je, da se na naslovnici kataloga predstavi eno izmed najlepših krajev na svetu, kjer je zrastlo Mesto – prizor sotočja Save v Donavo, kot edinstven in signifikanten toponim, ki povezuje in določa vse kulturne zgodovine, ki so v njem nastajale in ga oblikovale.
Projekt Znameniti Slovenci v Beogradu je sestavljen iz 4 razstav, ki jih bomo v prihajajočih tednih javnosti predstavili v virtualnem prostoru.
K virtualni razstavi lahko pristopite preko naslova slokult.gallery ali s klikom na naslednjo povezavo.
Dobrodošli!
SPOŠTOVANI STARŠI
V dogovoru z MIZŠ in s CŠOD vas obveščamo, da Poletne šole slovenščine, ki je bila načrtovana od 2. so 12. avgusta 2020 v CŠOD Tolminu, zaradi epidemije koronavirusa letos ne bomo organizirali.
Enako velja tudi za šolo Slovenščina malo drugače, ki je bila v organizaciji Slovenske izseljenske matice predvidena od 12. so 18. julija 2020 v CŠOD Murska Sobota.
Upamo, da bomo tovrstne poletne aktivnosti, ki so namenjene mladim slovenskega porekla iz tujine, ponovno organizirali naslednje leto.
Eva Jurman, Zavod za šolstvo RS
Vabimo vas, da obiščete virtualno razstavo »ZNAMENITI SLOVENCI V BEOGRADU«.
V skladu s trenutnim globalnim stanjem pandemije koronavirusa so se člani Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, v sodelovanju z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji ter portalom za obveščanje in promocijo aktivnosti slovenskih kulturno-umetniških društev in slovenske kulture v Srbiji – Slokult.info, odločili za digitalizacijo razstave »Znameniti Slovenci v Beogradu«, ki jo javnosti prvič ponujajo v njenem novem virtualnem prostoru.
O projektu
Projekt Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava Znameniti Slovenci v Beogradu je bil začet leta 2014, z namenom, da se potomci Slovencev v Beogradu, posebej mlade generacije, pa tudi celotna javnost, skozi razstavo plakatov in katalogov v srbskem in slovenskem jeziku spoznajo z znamenitimi osebnostmi slovenskega porekla, ki so v Beogradu zapustile dragocene sledi na različnih področjih ustvarjanja.
Ohranjanje spomina nanje in njihovo delo prispeva predvsem h kulturi pomnjenja, tako v okvirih slovenske narodne manjšine v Srbiji, nastale z razpadom skupne države SFRJ, kot tudi znotraj širše slovenske skupnosti – v sami Sloveniji in med Slovenci širom sveta.
K virtualni razstavi lahko pristopite preko naslova slokult.gallery ali s klikom na naslednjo povezavo.
Dobrodošli!
Prisrčno vabljeni k ogledu dokumentarnega filma Beograd - vinjete Slovencev v produkciji RTV Slovenija (scenarij Andrej Doblehar, režija Boštjan Vrhovec).
Film mojstrsko prikazuje bogato kulturno-umetniško in arhitekturno zapuščino, ki so jo Slovenci skozi dinamično, a vendar skupno zgodovino južnoslovanskih narodov ustvarjali in jo še ustvarjajo na teh tleh. Ponovno nas spomni, kako zelo bogata in povezovalna je pot, ki jo v zgodovino vrezuje kultura ustvarjanja.
Posebej čarobne barve filmu vdihujejo zgodbe iz neposrednega življenja, zgodbe o slovenskem jeziku, kulturi in Slovencih v Beogradu, ki jih vsak s svojim iskrenim žarom pripovedujejo: beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar, filmska maskerka Tina Šubic Dodočić, umetniška fotografinja in svetovalka za kulturo in medije pri Ambasadi R. Slovenije v Srbiji Irena Herak ter profesorica dr. Maja Đukanović, soustanoviteljica Društva Slovencev Sava, podpredsednica Nacionalnega sveta Slovencev in ambasadorka slovenskega jezika v Srbiji. Zagotovo pa boste prepoznali še marsikoga - kdo ve, morda srečate celo sebe. :)
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174686235
Naša sugrađanka i Slovenka Sanda Juvan se trenutno nalazi u Kliničkom centru Beograd i u četvrtak ima zakazanu transplantaciju koštane srži u poslednjoj fazi lečenja od akutne leukemije. Potrebno je još oko 15 davalaca prvenstveno trombocita pomoću separatora krvnih ćelija bez kojih transplantacija nije moguća.
Potrebni su davaoci krvne grupe A+ i testiranje je u Zavodu za transfuziju, na Vračaru, u ulici Svetog Save 39 od 7.45h do 9.30h. Oni dobrovoljni davaoci koji ne prođu testiranje za trombocite mogu istovremeno donirati krv jer je tu proces selekcije blaži. Kod prijave napomenuti broj protokola 2951 na ime Sanda Juvan.
Društvo Sava
VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
OSTANITE ZDRAVI!
#ostanidoma
Društvo Slovencev v Beogradu - Društvo Sava
Dragi Slovenci v zamejstvu in po svetu!
Lepa slovenska beseda vedno mesto najde. Verjamemo, da jo večina vas, ki živite izven Slovenije, pogreša in bi bili knjige v slovenskem jeziku zelo veseli. Tudi zato smo se v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) odločili, da vam v teh nenavadnih časih, ko so naše običajne življenjske poti spremenile svoj tek, predstavimo projekt Širjenje slovenske besede med Slovenci po svetu z izposojo leposlovja v slovenskem jeziku v elektronski obliki.
Vabimo vas, Slovence iz zamejstva in sveta, da postanete člani knjižnice NUK, članstvo je za vas brezplačno. Z vpisom lahko prosto dostopate do elektronskih knjig v zbirki Biblos.
Člani NUK lahko na Biblosu izbirate med več kot 700 knjigami v slovenskem jeziku. Večji del zbirke predstavlja leposlovje. Tu so slovenska klasična dela, nove knjige slovenskih avtorjev in prevodi tujih uspešnic, izbirate pa lahko tudi med strokovno, znanstveno in poljudnoznanstveno literaturo slovenskih in tujih mislecev in raziskovalcev.
Kako postanem član NUK?
V knjižnico se včlanite prek spleta https://www.nuk.uni-lj.si/splet_vpis
Pomembno! Zraven svojega imena za poševno črto vpišite / Slovenci po svetu. (primer: Janez Novak / Slovenci po svetu) in označite, da ne želite članske izkaznice.
Kako si izposodim knjigo na Biblosu?
Na povezavi www.biblos.si<http://www.biblos.si/> vpišete svoje uporabniško ime, ki je sestavljeno iz akronima knjižnice in članske številke (NUKXXXXX) ter geslo, ki ga izberete ob vpisu. In že ste med knjižnimi policami. Hkrati imate lahko izposojene največ štiri knjige, vsako knjigo največ 14 dni.
S pomočjo projekta, ki ga finančno podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, želimo širiti slovensko besedo med rojaki in tudi s tem ohranjati zven domačega jezika na vseh celinah sveta.
Obilo slovenskega gradiva najdete tudi v prosto dostopni Digitalni knjižnici Slovenije<http://www.dlib.si/>, ki nastaja pod Nukovo streho.
Verjamemo, da bo v bogati ponudbi vsakdo našel kaj zase, zato vas vabimo, da postanete člani Nukove družine!
Za vsa vprašanja smo vam na voljo po elektronski pošti helena.janezic@nuk.uni-lj.si
O novostih vas bomo obveščali, sledite pa nam lahko na Nukovi spletni strani<http://www.nuk.uni-lj.si/> in FB profilu<https://www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/>.
Veliko slovensko obarvanih bralnih užitkov vam želimo!
Trije učitelji dop. pouka slov. v Srbiji smo ustvarili skupno spletno stran za učenje na daljavo. Vabljeni k ogledu: http://pouksrbija.simplesite.com/
Stran bomo sproti dopolnjevali z različnimi nalogami. Sami lahko izberete, kaj boste reševali.
Vse predloge, pripombe, rešitve nalog itd. pošljite na e-naslov: pouksrbija20@gmail.com V Zadevi napišite ime vašega učitelja (Tatjana, Zoran ali Rut).
Z vašim dovoljenjem bomo rešitev nalog, risbe ... objavili v zavihku Odzivi učencev.
Veselimo se vašega sodelovanja na daljavo :). Ostanite zdravi!
Pomoč pri vrnitvi slovenskih državljanov, ki se brez prevoza nahajajo v Srbiji.
Jutri, 19.3.2020, predvidoma ob 16. uri, bo organiziran prevoz slovenskih državljanov v Slovenijo.
Zainteresirani kontaktirajte Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu na dežurno tel. številko: 063373165.
Dragi člani in prijatelji Društva Slovencev v Beogradu, Društva Sava.
Obveščamo vas, da bo zaradi trenutne situacije Društvo Sava do nadaljnega zaprto, kar vključuje vse aktivnosti in predvidena druženja.
Želimo vam, da ostanete zdravi in pogumni.
Društvo Sava
V Društvu Sava bomo v sredo 11. marca 2020 proslavili Dan žena. Praznovanje se bo začelo ob 18.00 v prostorih Društva na Terazijah 3 v Beogradu.
Prisrčno vabljene in vabljeni.
Lektorat za slovenistiko s Filološke fakultete v Beogradu in Društvo Slovencev Sava vas prisrčno vabita na predavanje dr. Janje Vollmaier Lubej, v četrtek, 12. marca 2020 ob 18. uri, v prostorih Društva na Terazijah 3/IX.
V predavanju z naslovom „Molčanje moje naj te ne vznemirja“ – slovenska književnost od Ade Škerl do Gabriele Babnik bo predavateljica spregovorila o vidnejših imenih in literarnih smereh v sodobni slovenskih književnosti.
Janja Vollmaier Lubej je doktorica znanosti s področja literarnih ved in docentka za predmetno področje slovenska književnost. Poučuje slovenščino na tujih univerzah, organizira in vodi literarne večere s sodobnimi slovenskimi pisatelji in pisateljicami. V letošnjem študijskem letu predava slovensko književnost na Univerzi v Dunaju in slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filološki fakulteti Univerze v Banjaluki. Udeležuje se mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferenc, piše strokovne in izvirne znanstvene prispevke ter recenzije (Obdobja, Jezik in slovstvo, Slavia Centralis Philological Studies, Visnik Lvivskogo Universitetu, Ars & Humanitas). Je soavtorica učbenika S slovenščino po svetu (Maja Đukanović et al., 2013, Znanstvena založba FF Ljubljana), slovarja Ukrajinsko-slovenski tematski slovar (Primož Lubej, Bogdan Sokil et al., 2015, Znanstvena založba Univerze v Lvovu) in prevodov Dvanajst krogov Jurija Andruhoviča (2016, Cankarjeva založba), Vorošilovgrad Serhija Žadana (Beletrina, 2018), Moskoviada Jurija Andruhoviča (Cankarjeva založba, 2018) ter Karbid Andrija Ljubke (Društvo slovenskih pisateljev, 2019).
Na Edufair v Beogradu bodo prisotne tudi slovenske univerze. Vse, ki vas zanima študij s Sloveniji, se lahko srečate z
njihovimi predstavniki 6. in 7. marca 2020. V petek, 6. marca, ob 17h bodo imele tudi predstavitev.
Več informacij na povezavi: https://www.edufair.rs/events/edufair-belgrade-fall-2020
V sredo, 26. 2. smo bili v prostorih DS Sava deležni izredno lepe predstavitve tradicionalne izdelave idrijske čipke in Čipkarske šole Idrija. Svoje bogato znanje v izdelavi idrijske čipke in vodenju šole klekljanja v Idriji je z nami delila gospa Metka Fortuna.
V predstavitvi je navedla nekaj podatkov o nastanku, razvoju in ohranjanju te slovenske kulturne dediščine, ki je uradno vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Tradicija
• 16. stol. – klekljanje na gradovih in v samostanih
• 1689 – najstarejši pisni vir o klekljanju v Idriji (J.V. Valvasor)
• 1693 – najstarejša ohranjena ročno klekljana čipka v Sloveniji
• 1763 – 1768 - Ljubljana, prva čipkarska šola v Sloveniji (Marija Terezija)
Čipkarske šole v sloveniji
• 1876 Idrija
• 1906 Žiri
• 1907 Železniki
Čipkarska šola v idriji
• Je najstarejša čipkarska šola na svetu, ki od ustanovitve dalje deluje neprekinjeno.
• Poučuje veščine klekljanja idrijske čipke: klekljanje, tehnike klekljanja, risanje vzorcev za klekljanje. Letno se v njej uči 450 otrok in mladih ter 150 odraslih.
Gospa Metka Fortuna je poudarila, da vidi poslanstvo Čipkarske šole v povezanosti med elementi, ki so uspešni le, če so v močni sinergiji:
• Interes – potrošnja – proizvodnja – ohranjanje tradicije!
(vir: povzeto po PP avtorice predavanja, vodje Čipkarske šole Idrija, Metke Fortuna)
V nadaljevanju predstavitve je pokazala fotografije že končanih izdelkov. Med njimi najenostavnejše vzorce čipke, ki jih izdelujejo otroci, do zahtevnejših, že kar umetniških izdelkov najboljših odraslih klekljaric. Z vzdihi občudovanja smo videli na posnetkih umetelno vtkano čipko v večerna razkošna oblačila, spodnje perilo, skolpture ... Izdelane so bile z barvno nitjo ali čisto bele, ponekod so jim bile dodane perlice, kamni, steklo, drugje so bile vdelane v usnje. Najbolj vešče izdelovalke idrijske čipke pogosto sodelujejo s poznanimi slovenskimi modnimi oblikovalci ali likovnimi umetniki.
Predavateljici sta se za gostovanje v naši skupnosti zahvalila g. predsednik, Saša Verbič in ga. Svetlana Lenasi, ki vodi krožek izdelave idrijske čipke. S tem prispevkom se gospe Metki Fortuna zahvaljujemo za prijetno druženje z nami tudi vsi, ki smo sedeli med občinstvom.
VESTI DEČJI KUTAK DANI SLOVENAČKOG FILMA BILTEN FOTOGRAFSKA RADIONICA LIKOVNA RADIONICA PLESNA RADIONICA ARHIVA KONTAKT
Društvo Sava podpirajo Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije, Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu.
Copyright © Društvo Sava 2018. | All rights reserved.
