PREŠERNOV DAN, KULTURNI PRAZNIK SLOVENIJE

Na največji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, ki ga slavimo 8. februarja, vas vabimo, da si preberete 7. številko Slovenike, časopisa za kulturo, znanost in izobraževanje, hkrati pa tudi novi Bilten Društa Sava, ki v 38. številki povzema vse pomembne dogodke, po katerih si bomo zapomnili preteklo leto.

https://slovenci.rs/slovenika-vii-2021-2/

https://static1.squarespace.com/static/5ae31e20ec4eb78dcd296f0d/t/620198ea6480a36d93653bf8/1644271854193/Bilten+38+za+sajt.pdf

Slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, je edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Je praznik vsega kulturnega.

Posvečen je poetu Francetu Prešernu, 8. februar je dan njegove smrti. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva (3. december 1800) kot Ta veseli dan kulture.

Prva vseslovenska proslava ob obletnici Prešernove smrti sega v leto 1941. To je bil v času II. svetovne vojne praznik vseslovenske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. Kot praznik slovenske kulture se 8. februar praznuje od leta 1945. Po osamosvojitvi je razglašen za državni praznik.

Na ta dan pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani slovenski umetniki deklamirajo Prešernove pesmi. Mnogo gledališč, muzejev in galerij zastonj odpre svoja vrata vsem ljudem dobre volje in vsem željnim kulture. Ob prazniku tudi podeljujejo Prešernove nagrade. Prve so bile podeljene leta 1947, po Francetu Prešernu pa so jih poimenovali leta 1955. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z umetniškimi dosežki ali življenjskim delom obogatili slovensko kulturno zakladnico.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne.