Prijazno vabljeni na predstavitev Krajinskega parka, Ljubljansko barje, posebne naravne in kulturne pokrajine, ki jo je človek svojim vztrajnim delom oblikoval v "mozaik travnikov, njiv, mejic, gozdičev in voda".

Ljubljansko barje je tudi prostor izjemnega zgodovinskega pomena, ker je bilo v prazgodovini dom prvih stalnih naseljencih in prvih kmetovalcih, koliščarjih. Bogata arheološka najdišča na območju Ljubljanskega barja nam omogočajo edinstven vpogled v način življenja, lova, umetnosti, poljedelstva in prehrane ljudi iz prazgodovine. Univerzalni značaj barjanskih prazgodovinskih kolišč je priznan tudi s strani UNESC-a, ki ga je uvrstil na svoj prestižni Seznam svetovne dediščine.

Veselimo se srečanja, na katerem si bomo skupaj spoznali bogastvo narave in kulture tega izjemnega Slovenskega prostora.

O predavateljici:

Tanja Jurečič, rojena v Beogradu, po poklicu magistrica farmacije, živi in dela v Ljubljani. Kot velika ljubiteljica potovanj in antičnih civilizacij ustvarja literarne potopise v katerih se ukvarja predvsem s kulturo, zgodovino in religijo starih civilizacij.

Avtorica je internetne strani "Travelerka - Skrivnostne celine" / "Travelerka – Tajanstveni kontinenti" https://travelerka.com/ in FB strani "Sviloprejka"/ Svilena buba. https://www.facebook.com/svilena.buba.96/

V sodelovanju z Mestno Knjižnico Ljubljana, Šiška od leta 2024 drži Literarno potopisna predavanja pod skupnim naslovom "Zgodbe Sveta" https://www.mklj.si/dogodek/zgodbe-sveta-azerbajdzan-tanja-jurecic-2/.

Avtorska predavanja iz cikla "Zgodbe Sveta" je imela tudi v knjižnici srbskega Kulturnega društva Mihajlo Pupin v Ljubljani https://pupin.si/2023/11/09/putopisno-predavanje-tanzanija-u-zemlji-velikih-pet/.

Ustvarja v srbskem in slovenskem jeziku.

Pozivamo Vas na predavanje „Filmski pejzaž i ideologija“ Vladimira Šojata, filmskog montažera, producenta i video umetnika koje će biti održano 20. oktobra u Domu omladine u Beogradu, sa početkom u 18 časova.

Na dan 26. aprila godine 1336. italijanski pesnik Frančesko Petrarka popeo se na Mon Vantu (Mont Ventoux). Opis ovog iskustva označio je prekretnicu u percepciji prirode: dok se penjao, Petrarka je doživeo trenutak kontemplacije, video je pejzaž zbog njega samog. Ovaj opis označava cezuru: čovek i priroda doživljavaju svoje razdvajanje (Fridrih Šiler), pejzaž postaje objekat, „umetničko delo in statu nascendi (u nastajanju)“ (Georg Zimel) a istovremeno čovek počinje sve više da dominira prirodom. Danas, u doba veštačke inteligencije i antropocena, razumemo da je razdvajanje kulture i prirode možda postojalo samo u mislima: bliži smo prirodi nego veštačkoj inteligenciji, mi smo sa njom intimno isprepleteni.

Kroz primere iz filmova Vernera Hercoga (Fata Morgana 1971), Džejmsa Beninga, Masao Adačija, Kurta Krena, Leri Gothajma, Nikolausa Geirhaltera ali i domaćih autora: Arona Sekelja (Pejzaži rata, pejzaži mira, 2017) i Marte Popivode (Pejzaži otpora, 2021), predavanje nudi detaljan pregled mogućnosti korišćenja pejzaža na filmu sa različitih ideoloških pozicija – od religijske, imperijalne, nacionalne, pa do anarhističke i post-humanističke.

Godine 2000. Savet Evrope je proglasio 20. oktobar za Dan pejzaža (Landscape Day). Upravo na ovaj dan Vladimir Šojat održaće predavanje uz filmsku projekciju, pokazujući kako filmski pejzaž, na kraju krajeva, uvek komunicira dominantnu sliku društvenih odnosa.

Dobro došli!